Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in predhodnik mikrobiologije MARKO ANTON PLENČIČ je bil ugleden in cenjen strokovnjak dunajske medicinske fakultete. Zaradi uspešnega zdravniškega dela in knjig, v katerih je pisal o nalezljivih boleznih, mu je cesarica Marija Terezija podelila plemiški naslov. Med drugim je ugotovil, da so povzročitelji bolezni tako imenovana »živa kužila«. Pravilnost Plenčičevih trditev o živih semenih, ki naj bi raznašala okužbe, sta sto let pozneje s poskusi potrdila mikrobiologa Francoz Louis Pasteur in Nemec Robert Koch. Marko Anton Plenčič se je rodil na današnji dan pred 310-imi leti v Solkanu.
—–
Učitelj in sadjar VOJTEH RIBNIKAR je na ljubljanskem učiteljišču maturiral leta 1876, nato pa poučeval v Šmartnem pri Litiji in v Hotedršici. Pozneje je v Logatcu postal nadučitelj, enorazrednico je razširil v štirirazredno osnovno šolo in vodil zidavo enega najlepših šolskih poslopij v tistem času na Notranjskem. Na vseh šolah, kjer je poučeval, je ustanovil pevski zbor, v Logatcu pa je poleg pevskega društva organiziral še bralno in gasilsko društvo, podružnico Kmetijske družbe in posojilnico. Vodil je tudi »Društvo učiteljev in učiteljic ter šolskih prijateljev logaškega okraja« ter bil nekaj let podpredsednik Slovenskega učiteljskega društva.
Še posebno so ga privlačili sadjarstvo in predavanja. Delo z mladimi je obrodilo uspeh – za šolski vrt so dobili več priznanj in pohval, zlasti na razstavah, na primer na Kranjski deželni sadjarski razstavi in na razstavi sadja na Dunaju. Vojteh Ribnikar se je rodil na današnji dan leta 1857 v Tržiču.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVE ŠUBIC je študiral slikarstvo v Zagrebu in Ljubljani in tu leta 1950 opravil specialko za slikarstvo. V olju, temperi, risbi, grafiki, freski, sgraffitu in mozaiku je upodabljal figuralne in krajinske motive, realizem zgodnjih let pa je pozneje prepletal s prvinami ekspresionizma, kubizma in nadrealizma. Pomembna dela je ustvaril že v partizanih in je naš najpomembnejši avtor del s tematiko narodnoosvobodilne borbe. Vidno mesto imajo tudi njegovi motivi iz kmečkega življenja in številne ilustracije. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Ive Šubic se je rodil na današnji dan leta 1922 v Hotóvljah v Poljanski dolini.
—–
Danes goduje sveti Jurij, mučenec, rojen verjetno leta 303 našega štetja. O njem ne vemo nič zanesljivega, vendar je redkokateri svetnik obdan s toliko legendami kot prav ta mučenec iz Kapadokije, to je iz današnje Turčije. Podoba svetega Jurija, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu.
Po ljudskem koledarju pomeni jurjevo začetek pomladi in zato so ta dan še posebno slavili, a zaradi nekdanje cerkvene razdelitve so god svetega Jurija v krajih severno od Drave praznovali 23. aprila, južno od Drave pa dan pozneje. Sicer pa je Jurij med drugim zavetnik Anglije, italijanske konjenice in tudi mesta Ljubljana. V Ljubljani mu je posvečena kapela na gradu.
—–
Na jurjevo je tudi svetovni dan knjige. Ideja zanj se je sredi prejšnjega stoletja rodila v Kataloniji v Španiji, kjer na jurjevo sicer obhajajo »dan rož«; takrat namreč v tej sredozemski pokrajini zacvetijo prve vrtnice. Ker je pri njih to pravi ljudski praznik, so domiselni barcelonski knjigarnarji na stojnicah z rožami ponudili še knjige, kajti 23. april je tudi obletnica smrti vodilnega španskega dramatika, pisatelja in pesnika Miguela de Cervantesa. Njihova knjigotrška zbornica je leta 1923 ta dan razglasila za »dan knjige«, prav na pobudo katalonske vlade pa je UNESCO pred desetletjem 23. april razglasil za »svetovni dan knjige«.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in predhodnik mikrobiologije MARKO ANTON PLENČIČ je bil ugleden in cenjen strokovnjak dunajske medicinske fakultete. Zaradi uspešnega zdravniškega dela in knjig, v katerih je pisal o nalezljivih boleznih, mu je cesarica Marija Terezija podelila plemiški naslov. Med drugim je ugotovil, da so povzročitelji bolezni tako imenovana »živa kužila«. Pravilnost Plenčičevih trditev o živih semenih, ki naj bi raznašala okužbe, sta sto let pozneje s poskusi potrdila mikrobiologa Francoz Louis Pasteur in Nemec Robert Koch. Marko Anton Plenčič se je rodil na današnji dan pred 310-imi leti v Solkanu.
—–
Učitelj in sadjar VOJTEH RIBNIKAR je na ljubljanskem učiteljišču maturiral leta 1876, nato pa poučeval v Šmartnem pri Litiji in v Hotedršici. Pozneje je v Logatcu postal nadučitelj, enorazrednico je razširil v štirirazredno osnovno šolo in vodil zidavo enega najlepših šolskih poslopij v tistem času na Notranjskem. Na vseh šolah, kjer je poučeval, je ustanovil pevski zbor, v Logatcu pa je poleg pevskega društva organiziral še bralno in gasilsko društvo, podružnico Kmetijske družbe in posojilnico. Vodil je tudi »Društvo učiteljev in učiteljic ter šolskih prijateljev logaškega okraja« ter bil nekaj let podpredsednik Slovenskega učiteljskega društva.
Še posebno so ga privlačili sadjarstvo in predavanja. Delo z mladimi je obrodilo uspeh – za šolski vrt so dobili več priznanj in pohval, zlasti na razstavah, na primer na Kranjski deželni sadjarski razstavi in na razstavi sadja na Dunaju. Vojteh Ribnikar se je rodil na današnji dan leta 1857 v Tržiču.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVE ŠUBIC je študiral slikarstvo v Zagrebu in Ljubljani in tu leta 1950 opravil specialko za slikarstvo. V olju, temperi, risbi, grafiki, freski, sgraffitu in mozaiku je upodabljal figuralne in krajinske motive, realizem zgodnjih let pa je pozneje prepletal s prvinami ekspresionizma, kubizma in nadrealizma. Pomembna dela je ustvaril že v partizanih in je naš najpomembnejši avtor del s tematiko narodnoosvobodilne borbe. Vidno mesto imajo tudi njegovi motivi iz kmečkega življenja in številne ilustracije. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Ive Šubic se je rodil na današnji dan leta 1922 v Hotóvljah v Poljanski dolini.
—–
Danes goduje sveti Jurij, mučenec, rojen verjetno leta 303 našega štetja. O njem ne vemo nič zanesljivega, vendar je redkokateri svetnik obdan s toliko legendami kot prav ta mučenec iz Kapadokije, to je iz današnje Turčije. Podoba svetega Jurija, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu.
Po ljudskem koledarju pomeni jurjevo začetek pomladi in zato so ta dan še posebno slavili, a zaradi nekdanje cerkvene razdelitve so god svetega Jurija v krajih severno od Drave praznovali 23. aprila, južno od Drave pa dan pozneje. Sicer pa je Jurij med drugim zavetnik Anglije, italijanske konjenice in tudi mesta Ljubljana. V Ljubljani mu je posvečena kapela na gradu.
—–
Na jurjevo je tudi svetovni dan knjige. Ideja zanj se je sredi prejšnjega stoletja rodila v Kataloniji v Španiji, kjer na jurjevo sicer obhajajo »dan rož«; takrat namreč v tej sredozemski pokrajini zacvetijo prve vrtnice. Ker je pri njih to pravi ljudski praznik, so domiselni barcelonski knjigarnarji na stojnicah z rožami ponudili še knjige, kajti 23. april je tudi obletnica smrti vodilnega španskega dramatika, pisatelja in pesnika Miguela de Cervantesa. Njihova knjigotrška zbornica je leta 1923 ta dan razglasila za »dan knjige«, prav na pobudo katalonske vlade pa je UNESCO pred desetletjem 23. april razglasil za »svetovni dan knjige«.
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov