Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

29.04.2015


 Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Kobdílju pri Štánjelu rodil sloviti arhitekt in urbanist  MAKS FABIANI. Kot izjemno izobražen človek in doktor tehniških ved je bil leta 1902 imenovan za svetovalca prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Družil se je z vodilnimi predstavniki tedanje umetniške avantgarde ter postal sodelavec svetovno priznanega arhitekta Otta Wagnerja. Na tehniški visoki šoli je predaval dekorativno umetnost in zgodovino umetnosti ter pozneje postal redni profesor za arhitekturo. Njegovemu ateljeju so zaupali najbolj prestižne projekte v monarhiji; njegov paviljon  v Pratru je bil ena prvih secesijskih stavb na Dunaju, znana  pa je tudi njegova palača Urania ob donavskem kanalu.

Po potresu leta 1895 v Ljubljani je Fabiani med drugim zgradil prve sodobne stavbe. Na svojo lastno pobudo je predložil regulacijski načrt z več novimi trgi in proti gradu usmerjenimi glavnimi cestami, vsepovsod pa naj bi bili veliki parki in zelene površine. Trg pred sodno palačo, ki ga je oblikoval, je s stavbami v sosednjih ulicah enkraten secesijski urbanistični spomenik v Evropi.

V Trstu je projektiral Narodni dom oziroma znani hotel “Balkan”,  ki so ga leta 1920 v lovu na “nevarne Slovence” požgali fašisti. Leta 1917 je odšel v Gorico in prevzel vodstvo obnove v vojni razdejanjih naselij na Goriškem in Gradiščanskem, pozneje pa vodil tudi obnovo Gorice. Arhitekturno je preoblikoval tudi kraj Štanjel blizu svojega rojstnega kraja: uredil je grad in vilo Ferrari z vodnim parkom S  svojo  izredno  bogato  in  vsestransko  dejavnostjo  vse od Dunaja prek Ljubljane pa do domače Primorske in Goriške se je  Maks Fabiani uveljavil kot eden izmed pionirjev moderne evropske arhitekture.

—–

Operna pevka  in  pedagoginja  KSENIJA  VIDALI  je solopetje študirala v Milanu in Trstu, kjer pa kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. Leta 1946 je  odšla v Milano in med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, odpela pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med  lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila na današnji dan leta 1913 v Škednju pri Trstu.

—–

V kraju Dachau na Zgornjem Bavarskem je bilo eno največjih Hitlerjevih taborišč za protifašiste. Prve zapornike so pripeljali tja že leta 1934, bivali pa so v zidanih prostorih nekdanje smodnišnice, zgrajene pred prvo svetovno vojno. Dachau je sodil med takratna delovna taborišča, v katerih ni bilo množičnih usmrtitev kakor v Mauthausnu; jetnike so pobijali posamično ali pa so umirali zaradi lakote, izčrpanosti in bolezni.

Da bi uničili sledove svojih grozodejstev so nameravali nacisti v noči na 29. april leta 1945 Dachau razstreliti. Za to je izvedel ilegalni jetniški odbor in nekako spravil iz taborišča svojega sla. Ta se je prebil do ameriškega poveljstva in tako so na današnji dan pred 70-imi leti popoldne ameriški vojaki osvobodili taborišče Dachau, v katerem je bilo še približno tri tisoč jetnikov.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

29.04.2015


 Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Kobdílju pri Štánjelu rodil sloviti arhitekt in urbanist  MAKS FABIANI. Kot izjemno izobražen človek in doktor tehniških ved je bil leta 1902 imenovan za svetovalca prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Družil se je z vodilnimi predstavniki tedanje umetniške avantgarde ter postal sodelavec svetovno priznanega arhitekta Otta Wagnerja. Na tehniški visoki šoli je predaval dekorativno umetnost in zgodovino umetnosti ter pozneje postal redni profesor za arhitekturo. Njegovemu ateljeju so zaupali najbolj prestižne projekte v monarhiji; njegov paviljon  v Pratru je bil ena prvih secesijskih stavb na Dunaju, znana  pa je tudi njegova palača Urania ob donavskem kanalu.

Po potresu leta 1895 v Ljubljani je Fabiani med drugim zgradil prve sodobne stavbe. Na svojo lastno pobudo je predložil regulacijski načrt z več novimi trgi in proti gradu usmerjenimi glavnimi cestami, vsepovsod pa naj bi bili veliki parki in zelene površine. Trg pred sodno palačo, ki ga je oblikoval, je s stavbami v sosednjih ulicah enkraten secesijski urbanistični spomenik v Evropi.

V Trstu je projektiral Narodni dom oziroma znani hotel “Balkan”,  ki so ga leta 1920 v lovu na “nevarne Slovence” požgali fašisti. Leta 1917 je odšel v Gorico in prevzel vodstvo obnove v vojni razdejanjih naselij na Goriškem in Gradiščanskem, pozneje pa vodil tudi obnovo Gorice. Arhitekturno je preoblikoval tudi kraj Štanjel blizu svojega rojstnega kraja: uredil je grad in vilo Ferrari z vodnim parkom S  svojo  izredno  bogato  in  vsestransko  dejavnostjo  vse od Dunaja prek Ljubljane pa do domače Primorske in Goriške se je  Maks Fabiani uveljavil kot eden izmed pionirjev moderne evropske arhitekture.

—–

Operna pevka  in  pedagoginja  KSENIJA  VIDALI  je solopetje študirala v Milanu in Trstu, kjer pa kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. Leta 1946 je  odšla v Milano in med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, odpela pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med  lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila na današnji dan leta 1913 v Škednju pri Trstu.

—–

V kraju Dachau na Zgornjem Bavarskem je bilo eno največjih Hitlerjevih taborišč za protifašiste. Prve zapornike so pripeljali tja že leta 1934, bivali pa so v zidanih prostorih nekdanje smodnišnice, zgrajene pred prvo svetovno vojno. Dachau je sodil med takratna delovna taborišča, v katerih ni bilo množičnih usmrtitev kakor v Mauthausnu; jetnike so pobijali posamično ali pa so umirali zaradi lakote, izčrpanosti in bolezni.

Da bi uničili sledove svojih grozodejstev so nameravali nacisti v noči na 29. april leta 1945 Dachau razstreliti. Za to je izvedel ilegalni jetniški odbor in nekako spravil iz taborišča svojega sla. Ta se je prebil do ameriškega poveljstva in tako so na današnji dan pred 70-imi leti popoldne ameriški vojaki osvobodili taborišče Dachau, v katerem je bilo še približno tri tisoč jetnikov.


17.03.2024

19. marec - usoda sestreljenih zavezniških letalcev (1944)

Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

18. marec - Josip Mursa (1864) uspešen podjetnik s konca 19. stoletja

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

17. marec - Jože Snoj (1934) literat o razmerju med posameznikom, svetom in zgodovino

Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

16. marec - Zorko Jelinčič in Primorski ilegalni planinski klub Krpelj (1924)

Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

15. marec - Kako z vlakom skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga ? (1856)

Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

14. marec - Luka Svetec je v kranjskem deželnem zboru prvič govoril samo slovensko (1864)

Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

13. marec - pisateljica Nada Gaborovič (1924) o temah vojne in izgnanstva

Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2024

12. marec - Franc Pasterk Lenart (1912) koroški upornik proti nacizmu

Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.03.2024

11. marec - Vinko Poljanec - prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki

Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

10. marec - Marija Ovčar (1891) ena prvih slovenskih izšolanih porodnih pomočnic – babic

Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

9. marec - Melita Pivec – Stele (1894), prva Slovenka z dvema doktoratoma znanosti

Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

8. marec - operna in koncertna pevka Franja Golob (1908)

Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

7. marec - Narodna galerija odprla svoja vrata (1919)

Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja


03.03.2024

6. marec - Floris Oblák (1924) umetnik iz prve generacije ljubljanske likovne šole

Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

5. marec - Slavko Gliha (1940) agrarni ekonomist zavzet za kulturno dediščino

Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov