Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Kobdílju pri Štánjelu rodil sloviti arhitekt in urbanist MAKS FABIANI. Kot izjemno izobražen človek in doktor tehniških ved je bil leta 1902 imenovan za svetovalca prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Družil se je z vodilnimi predstavniki tedanje umetniške avantgarde ter postal sodelavec svetovno priznanega arhitekta Otta Wagnerja. Na tehniški visoki šoli je predaval dekorativno umetnost in zgodovino umetnosti ter pozneje postal redni profesor za arhitekturo. Njegovemu ateljeju so zaupali najbolj prestižne projekte v monarhiji; njegov paviljon v Pratru je bil ena prvih secesijskih stavb na Dunaju, znana pa je tudi njegova palača Urania ob donavskem kanalu.
Po potresu leta 1895 v Ljubljani je Fabiani med drugim zgradil prve sodobne stavbe. Na svojo lastno pobudo je predložil regulacijski načrt z več novimi trgi in proti gradu usmerjenimi glavnimi cestami, vsepovsod pa naj bi bili veliki parki in zelene površine. Trg pred sodno palačo, ki ga je oblikoval, je s stavbami v sosednjih ulicah enkraten secesijski urbanistični spomenik v Evropi.
V Trstu je projektiral Narodni dom oziroma znani hotel “Balkan”, ki so ga leta 1920 v lovu na “nevarne Slovence” požgali fašisti. Leta 1917 je odšel v Gorico in prevzel vodstvo obnove v vojni razdejanjih naselij na Goriškem in Gradiščanskem, pozneje pa vodil tudi obnovo Gorice. Arhitekturno je preoblikoval tudi kraj Štanjel blizu svojega rojstnega kraja: uredil je grad in vilo Ferrari z vodnim parkom S svojo izredno bogato in vsestransko dejavnostjo vse od Dunaja prek Ljubljane pa do domače Primorske in Goriške se je Maks Fabiani uveljavil kot eden izmed pionirjev moderne evropske arhitekture.
—–
Operna pevka in pedagoginja KSENIJA VIDALI je solopetje študirala v Milanu in Trstu, kjer pa kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. Leta 1946 je odšla v Milano in med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, odpela pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila na današnji dan leta 1913 v Škednju pri Trstu.
—–
V kraju Dachau na Zgornjem Bavarskem je bilo eno največjih Hitlerjevih taborišč za protifašiste. Prve zapornike so pripeljali tja že leta 1934, bivali pa so v zidanih prostorih nekdanje smodnišnice, zgrajene pred prvo svetovno vojno. Dachau je sodil med takratna delovna taborišča, v katerih ni bilo množičnih usmrtitev kakor v Mauthausnu; jetnike so pobijali posamično ali pa so umirali zaradi lakote, izčrpanosti in bolezni.
Da bi uničili sledove svojih grozodejstev so nameravali nacisti v noči na 29. april leta 1945 Dachau razstreliti. Za to je izvedel ilegalni jetniški odbor in nekako spravil iz taborišča svojega sla. Ta se je prebil do ameriškega poveljstva in tako so na današnji dan pred 70-imi leti popoldne ameriški vojaki osvobodili taborišče Dachau, v katerem je bilo še približno tri tisoč jetnikov.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Kobdílju pri Štánjelu rodil sloviti arhitekt in urbanist MAKS FABIANI. Kot izjemno izobražen človek in doktor tehniških ved je bil leta 1902 imenovan za svetovalca prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Družil se je z vodilnimi predstavniki tedanje umetniške avantgarde ter postal sodelavec svetovno priznanega arhitekta Otta Wagnerja. Na tehniški visoki šoli je predaval dekorativno umetnost in zgodovino umetnosti ter pozneje postal redni profesor za arhitekturo. Njegovemu ateljeju so zaupali najbolj prestižne projekte v monarhiji; njegov paviljon v Pratru je bil ena prvih secesijskih stavb na Dunaju, znana pa je tudi njegova palača Urania ob donavskem kanalu.
Po potresu leta 1895 v Ljubljani je Fabiani med drugim zgradil prve sodobne stavbe. Na svojo lastno pobudo je predložil regulacijski načrt z več novimi trgi in proti gradu usmerjenimi glavnimi cestami, vsepovsod pa naj bi bili veliki parki in zelene površine. Trg pred sodno palačo, ki ga je oblikoval, je s stavbami v sosednjih ulicah enkraten secesijski urbanistični spomenik v Evropi.
V Trstu je projektiral Narodni dom oziroma znani hotel “Balkan”, ki so ga leta 1920 v lovu na “nevarne Slovence” požgali fašisti. Leta 1917 je odšel v Gorico in prevzel vodstvo obnove v vojni razdejanjih naselij na Goriškem in Gradiščanskem, pozneje pa vodil tudi obnovo Gorice. Arhitekturno je preoblikoval tudi kraj Štanjel blizu svojega rojstnega kraja: uredil je grad in vilo Ferrari z vodnim parkom S svojo izredno bogato in vsestransko dejavnostjo vse od Dunaja prek Ljubljane pa do domače Primorske in Goriške se je Maks Fabiani uveljavil kot eden izmed pionirjev moderne evropske arhitekture.
—–
Operna pevka in pedagoginja KSENIJA VIDALI je solopetje študirala v Milanu in Trstu, kjer pa kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. Leta 1946 je odšla v Milano in med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, odpela pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila na današnji dan leta 1913 v Škednju pri Trstu.
—–
V kraju Dachau na Zgornjem Bavarskem je bilo eno največjih Hitlerjevih taborišč za protifašiste. Prve zapornike so pripeljali tja že leta 1934, bivali pa so v zidanih prostorih nekdanje smodnišnice, zgrajene pred prvo svetovno vojno. Dachau je sodil med takratna delovna taborišča, v katerih ni bilo množičnih usmrtitev kakor v Mauthausnu; jetnike so pobijali posamično ali pa so umirali zaradi lakote, izčrpanosti in bolezni.
Da bi uničili sledove svojih grozodejstev so nameravali nacisti v noči na 29. april leta 1945 Dachau razstreliti. Za to je izvedel ilegalni jetniški odbor in nekako spravil iz taborišča svojega sla. Ta se je prebil do ameriškega poveljstva in tako so na današnji dan pred 70-imi leti popoldne ameriški vojaki osvobodili taborišče Dachau, v katerem je bilo še približno tri tisoč jetnikov.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov