Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1698 se je v Benetkah rodil kipar FRANCESCO ROBBA. Okrog leta 1721 je prišel v Ljubljano in po smrti tasta, kamnoseka Luke Mísleja, prevzel njegovo delavnico; takrat so ga tudi vpisali med ljubljanske meščane. Dobival je predvsem reprezentančna cerkvena naročila za marmorne oltarje, njegova delavnica pa je opravljala tudi priložnostna kamnoseška dela.
Najpomembnejše Robbovo delo je vsekakor “Vodnjak treh kranjskih rek” – Ljubljanice, Krke in Save – na Mestnem trgu v Ljubljani. Vodo zanj so napajali iz vodovoda, ki je bil izpod Šišenskega hriba speljan skozi Tivoli do Magistrata
Dokončal ga je v jeseni leta 1751 in Magistrat je odredil zanj posebno stražo, ki naj bi ga čuvala noč in dan. Sicer pa je z vodnjakom povezan tudi kiparjev finančni zlom, saj je slabo predvidel stroške in se je moral zadolžiti, čeprav so mu za vodnjak plačali več od prvotno dogovorjene cene. Kmalu je prodal vse svoje ljubljanske hiše in se preselil v Zagreb, kjer je tudi umrl. Še ko je živel v Ljubljani, je za zagrebško cerkev Svete Katarine izdelal oltar; tja so ga prepeljali s splavom po Savi.
Sicer pa je bil Robba brez dvoma največji predstavnik baroka na Slovenskem in pravijo, da je bila Ljubljana prav po zalugi njegovega opusa najbrž najpomembnejša izpostava Benetk v Evropi. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da je kipar Francesco Robba z izrazitostjo svojih največjih dosežkov, kljub nekaterim perifernim slogovnim potezam, prvi povzdignil Ljubljano v avtonomno središče ne samo regionalno pomembne umetnosti.
—–
Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike je zaradi nizkih mezd in slabih delovnih razmer doseglo vrh leta 1886, ko je stavkalo že 610.000 delavcev. Na današnji dan tistega leta – torej pred 129-imi leti – se je po vsej državi začela stavka: delavci so zahtevali osemurni delovnik. Spopad med policijo in delavci v Chicagu je zahteval življenja enajstih ljudi. Na 1. kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti.
Naslednje leto so se ameriškim ob praznovanju pridružili delavci številnih držav sveta; na slovenskem ozemlju so ga praznovali že v Ljubljani, Mariboru, Zagorju, Borovljah in v Beljaku. Največja proslava je bila v Trstu – uradno glasilo avstrijske socialne demokracije je poročalo, da se je je udeležilo kar 20.000 ljudi. Prvega maja leta 1945 pa se je v središču Trsta zbrala še večja množica; v mesto so prikorakali osvoboditelji – slovenski 9. korpus in enote 4. Jugoslovanske armade.
Po drugi svetovni vojni so se prvomajske manifestacije v Jugoslaviji sprva zgledovale po sovjetskem vzorcu, pozneje so se počasi spreminjale v izlete in športne prireditve z vse manj poudarjeno politično vsebino. Po zakonu iz leta 1991 je 1. maj tudi v Republiki Sloveniji državni praznik – praznik dela.
————————-
1. maj je tudi cerkveni praznik: Katoliška cerkev se tega dne spominja svetega Jožefa, Marijinega moža. Jožefov glavni praznik je sicer 19. marec, vendar je papež Pij XII. na današnji dan pred 60-imi leti vpeljal še praznik Jožefa Delavca. Njegova utemeljitev: »1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, da naredi tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.«
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1698 se je v Benetkah rodil kipar FRANCESCO ROBBA. Okrog leta 1721 je prišel v Ljubljano in po smrti tasta, kamnoseka Luke Mísleja, prevzel njegovo delavnico; takrat so ga tudi vpisali med ljubljanske meščane. Dobival je predvsem reprezentančna cerkvena naročila za marmorne oltarje, njegova delavnica pa je opravljala tudi priložnostna kamnoseška dela.
Najpomembnejše Robbovo delo je vsekakor “Vodnjak treh kranjskih rek” – Ljubljanice, Krke in Save – na Mestnem trgu v Ljubljani. Vodo zanj so napajali iz vodovoda, ki je bil izpod Šišenskega hriba speljan skozi Tivoli do Magistrata
Dokončal ga je v jeseni leta 1751 in Magistrat je odredil zanj posebno stražo, ki naj bi ga čuvala noč in dan. Sicer pa je z vodnjakom povezan tudi kiparjev finančni zlom, saj je slabo predvidel stroške in se je moral zadolžiti, čeprav so mu za vodnjak plačali več od prvotno dogovorjene cene. Kmalu je prodal vse svoje ljubljanske hiše in se preselil v Zagreb, kjer je tudi umrl. Še ko je živel v Ljubljani, je za zagrebško cerkev Svete Katarine izdelal oltar; tja so ga prepeljali s splavom po Savi.
Sicer pa je bil Robba brez dvoma največji predstavnik baroka na Slovenskem in pravijo, da je bila Ljubljana prav po zalugi njegovega opusa najbrž najpomembnejša izpostava Benetk v Evropi. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da je kipar Francesco Robba z izrazitostjo svojih največjih dosežkov, kljub nekaterim perifernim slogovnim potezam, prvi povzdignil Ljubljano v avtonomno središče ne samo regionalno pomembne umetnosti.
—–
Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike je zaradi nizkih mezd in slabih delovnih razmer doseglo vrh leta 1886, ko je stavkalo že 610.000 delavcev. Na današnji dan tistega leta – torej pred 129-imi leti – se je po vsej državi začela stavka: delavci so zahtevali osemurni delovnik. Spopad med policijo in delavci v Chicagu je zahteval življenja enajstih ljudi. Na 1. kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti.
Naslednje leto so se ameriškim ob praznovanju pridružili delavci številnih držav sveta; na slovenskem ozemlju so ga praznovali že v Ljubljani, Mariboru, Zagorju, Borovljah in v Beljaku. Največja proslava je bila v Trstu – uradno glasilo avstrijske socialne demokracije je poročalo, da se je je udeležilo kar 20.000 ljudi. Prvega maja leta 1945 pa se je v središču Trsta zbrala še večja množica; v mesto so prikorakali osvoboditelji – slovenski 9. korpus in enote 4. Jugoslovanske armade.
Po drugi svetovni vojni so se prvomajske manifestacije v Jugoslaviji sprva zgledovale po sovjetskem vzorcu, pozneje so se počasi spreminjale v izlete in športne prireditve z vse manj poudarjeno politično vsebino. Po zakonu iz leta 1991 je 1. maj tudi v Republiki Sloveniji državni praznik – praznik dela.
————————-
1. maj je tudi cerkveni praznik: Katoliška cerkev se tega dne spominja svetega Jožefa, Marijinega moža. Jožefov glavni praznik je sicer 19. marec, vendar je papež Pij XII. na današnji dan pred 60-imi leti vpeljal še praznik Jožefa Delavca. Njegova utemeljitev: »1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, da naredi tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.«
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov