Politično razslojevanje Slovencev v začetku devetdesetih let 19. stoletja je vplivalo tudi na slovenske študente, ki so študirali na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Glede na svoja politična prepričanja so začeli ustanavljati liberalna, radikalna in katoliška društva. Katoliško akademsko društvo “Dan” – ustanovili so ga na današnji dan leta 1910 v Pragi –  se je zavzemalo za slovenske narodnostne pravice in slovensko univerzo v Trstu.

—–

Političarka  MIRA  SVETINA – VLASTA  je pred drugo svetovno vojno delovala v levičarskih študentskih društvih, vodila ženski odsek Društva katoliških fantov in deklet ter bila sourednica društvenega glasila “Gruda”. Leta 1941 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bila sekretarka univerzitetnega partijskega biroja, pozneje pa sekretarka poverjeništva Komunistične partije in Osvobodilne fronte za ljubljansko območje.

Po koncu druge svetovne vojne je delala v raznih republiških odborih družbeno-političnih organizacij in v organih družbenega upravljanja, posebno na področju zdravstva in socialnega varstva, bila pa je tudi sodnica Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Idriji.

—–

Med  popotresno obnovo je leta 1899 mestna uprava s podjetjem Siemens sklenila pogodbo za graditev električne cestne železnice v Ljubljani. Leta 1901 je bilo zgrajenih pet kilometrov proge, nato pa je širitev za dalj časa zastala. Na današnji dan leta 1937 pa je ljubljanska mestna uprava sprejela sklep o graditvi dvotirne tramvajske proge do Žal, o obnovi dolenjske proge in  njenem podaljšanju do Rakovnika ter o podaljšanju dvojnega tira proti Viču. Tramvaj je v Ljubljani vozil 57 let, vse do leta 1958.

—–

Konec druge svetovne vojne je Avstrija pričakala kot del Hitlerjevega tretjega rajha, saj si jo je nacistična Nemčija priključila že leta 1938. Zavezniške sile so se po vojni odločile Avstrijo obnoviti in tako so jo že leta 1945 razdelile na štiri zasedbene cone: ameriško, britansko, francosko in sovjetsko. Po dobrih osmih letih pogajanj so zunanji ministri teh držav in Avstrije na današnji dan pred 60-imi leti na Dunaju podpisali  Avstrijsko  državno  pogodbo.

To je bil sporazum med zavezniki o usodi in položaju Avstrije, ki kot država med drugo svetovno vojno ni obstajala in zato z njo po vojni niso sklenili mirovne pogodbe. Poleg glavnih smernic razvoja so v pogodbi Avstriji med drugim prepovedali združitev z Nemčijo v eno državo, povezovanje s katerimkoli političnim ali vojaškim paktom ter znova postaviti na oblast Habsburžane. Za slovensko skupnost v Avstriji je pomemben 7. člen, ki od Avstrije zahteva varstvo slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem. Jugoslavija je Avstrijsko državno pogodbo podpisala novembra leta 1955 in se s tem v zameno za manjšinsko varstvo in pravico do zaplembe avstrijskega premoženja v Jugoslaviji odpovedala ozemeljskim zahtevam.