Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

15.05.2015


Politično razslojevanje Slovencev v začetku devetdesetih let 19. stoletja je vplivalo tudi na slovenske študente, ki so študirali na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Glede na svoja politična prepričanja so začeli ustanavljati liberalna, radikalna in katoliška društva. Katoliško akademsko društvo “Dan” – ustanovili so ga na današnji dan leta 1910 v Pragi –  se je zavzemalo za slovenske narodnostne pravice in slovensko univerzo v Trstu.

—–

Političarka  MIRA  SVETINA – VLASTA  je pred drugo svetovno vojno delovala v levičarskih študentskih društvih, vodila ženski odsek Društva katoliških fantov in deklet ter bila sourednica društvenega glasila “Gruda”. Leta 1941 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bila sekretarka univerzitetnega partijskega biroja, pozneje pa sekretarka poverjeništva Komunistične partije in Osvobodilne fronte za ljubljansko območje.

Po koncu druge svetovne vojne je delala v raznih republiških odborih družbeno-političnih organizacij in v organih družbenega upravljanja, posebno na področju zdravstva in socialnega varstva, bila pa je tudi sodnica Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Idriji.

—–

Med  popotresno obnovo je leta 1899 mestna uprava s podjetjem Siemens sklenila pogodbo za graditev električne cestne železnice v Ljubljani. Leta 1901 je bilo zgrajenih pet kilometrov proge, nato pa je širitev za dalj časa zastala. Na današnji dan leta 1937 pa je ljubljanska mestna uprava sprejela sklep o graditvi dvotirne tramvajske proge do Žal, o obnovi dolenjske proge in  njenem podaljšanju do Rakovnika ter o podaljšanju dvojnega tira proti Viču. Tramvaj je v Ljubljani vozil 57 let, vse do leta 1958.

—–

Konec druge svetovne vojne je Avstrija pričakala kot del Hitlerjevega tretjega rajha, saj si jo je nacistična Nemčija priključila že leta 1938. Zavezniške sile so se po vojni odločile Avstrijo obnoviti in tako so jo že leta 1945 razdelile na štiri zasedbene cone: ameriško, britansko, francosko in sovjetsko. Po dobrih osmih letih pogajanj so zunanji ministri teh držav in Avstrije na današnji dan pred 60-imi leti na Dunaju podpisali  Avstrijsko  državno  pogodbo.

To je bil sporazum med zavezniki o usodi in položaju Avstrije, ki kot država med drugo svetovno vojno ni obstajala in zato z njo po vojni niso sklenili mirovne pogodbe. Poleg glavnih smernic razvoja so v pogodbi Avstriji med drugim prepovedali združitev z Nemčijo v eno državo, povezovanje s katerimkoli političnim ali vojaškim paktom ter znova postaviti na oblast Habsburžane. Za slovensko skupnost v Avstriji je pomemben 7. člen, ki od Avstrije zahteva varstvo slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem. Jugoslavija je Avstrijsko državno pogodbo podpisala novembra leta 1955 in se s tem v zameno za manjšinsko varstvo in pravico do zaplembe avstrijskega premoženja v Jugoslaviji odpovedala ozemeljskim zahtevam.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

15.05.2015


Politično razslojevanje Slovencev v začetku devetdesetih let 19. stoletja je vplivalo tudi na slovenske študente, ki so študirali na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Glede na svoja politična prepričanja so začeli ustanavljati liberalna, radikalna in katoliška društva. Katoliško akademsko društvo “Dan” – ustanovili so ga na današnji dan leta 1910 v Pragi –  se je zavzemalo za slovenske narodnostne pravice in slovensko univerzo v Trstu.

—–

Političarka  MIRA  SVETINA – VLASTA  je pred drugo svetovno vojno delovala v levičarskih študentskih društvih, vodila ženski odsek Društva katoliških fantov in deklet ter bila sourednica društvenega glasila “Gruda”. Leta 1941 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bila sekretarka univerzitetnega partijskega biroja, pozneje pa sekretarka poverjeništva Komunistične partije in Osvobodilne fronte za ljubljansko območje.

Po koncu druge svetovne vojne je delala v raznih republiških odborih družbeno-političnih organizacij in v organih družbenega upravljanja, posebno na področju zdravstva in socialnega varstva, bila pa je tudi sodnica Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Idriji.

—–

Med  popotresno obnovo je leta 1899 mestna uprava s podjetjem Siemens sklenila pogodbo za graditev električne cestne železnice v Ljubljani. Leta 1901 je bilo zgrajenih pet kilometrov proge, nato pa je širitev za dalj časa zastala. Na današnji dan leta 1937 pa je ljubljanska mestna uprava sprejela sklep o graditvi dvotirne tramvajske proge do Žal, o obnovi dolenjske proge in  njenem podaljšanju do Rakovnika ter o podaljšanju dvojnega tira proti Viču. Tramvaj je v Ljubljani vozil 57 let, vse do leta 1958.

—–

Konec druge svetovne vojne je Avstrija pričakala kot del Hitlerjevega tretjega rajha, saj si jo je nacistična Nemčija priključila že leta 1938. Zavezniške sile so se po vojni odločile Avstrijo obnoviti in tako so jo že leta 1945 razdelile na štiri zasedbene cone: ameriško, britansko, francosko in sovjetsko. Po dobrih osmih letih pogajanj so zunanji ministri teh držav in Avstrije na današnji dan pred 60-imi leti na Dunaju podpisali  Avstrijsko  državno  pogodbo.

To je bil sporazum med zavezniki o usodi in položaju Avstrije, ki kot država med drugo svetovno vojno ni obstajala in zato z njo po vojni niso sklenili mirovne pogodbe. Poleg glavnih smernic razvoja so v pogodbi Avstriji med drugim prepovedali združitev z Nemčijo v eno državo, povezovanje s katerimkoli političnim ali vojaškim paktom ter znova postaviti na oblast Habsburžane. Za slovensko skupnost v Avstriji je pomemben 7. člen, ki od Avstrije zahteva varstvo slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem. Jugoslavija je Avstrijsko državno pogodbo podpisala novembra leta 1955 in se s tem v zameno za manjšinsko varstvo in pravico do zaplembe avstrijskega premoženja v Jugoslaviji odpovedala ozemeljskim zahtevam.


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


Stran 2 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov