Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politično razslojevanje Slovencev v začetku devetdesetih let 19. stoletja je vplivalo tudi na slovenske študente, ki so študirali na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Glede na svoja politična prepričanja so začeli ustanavljati liberalna, radikalna in katoliška društva. Katoliško akademsko društvo “Dan” – ustanovili so ga na današnji dan leta 1910 v Pragi – se je zavzemalo za slovenske narodnostne pravice in slovensko univerzo v Trstu.
—–
Političarka MIRA SVETINA – VLASTA je pred drugo svetovno vojno delovala v levičarskih študentskih društvih, vodila ženski odsek Društva katoliških fantov in deklet ter bila sourednica društvenega glasila “Gruda”. Leta 1941 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bila sekretarka univerzitetnega partijskega biroja, pozneje pa sekretarka poverjeništva Komunistične partije in Osvobodilne fronte za ljubljansko območje.
Po koncu druge svetovne vojne je delala v raznih republiških odborih družbeno-političnih organizacij in v organih družbenega upravljanja, posebno na področju zdravstva in socialnega varstva, bila pa je tudi sodnica Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Idriji.
—–
Med popotresno obnovo je leta 1899 mestna uprava s podjetjem Siemens sklenila pogodbo za graditev električne cestne železnice v Ljubljani. Leta 1901 je bilo zgrajenih pet kilometrov proge, nato pa je širitev za dalj časa zastala. Na današnji dan leta 1937 pa je ljubljanska mestna uprava sprejela sklep o graditvi dvotirne tramvajske proge do Žal, o obnovi dolenjske proge in njenem podaljšanju do Rakovnika ter o podaljšanju dvojnega tira proti Viču. Tramvaj je v Ljubljani vozil 57 let, vse do leta 1958.
—–
Konec druge svetovne vojne je Avstrija pričakala kot del Hitlerjevega tretjega rajha, saj si jo je nacistična Nemčija priključila že leta 1938. Zavezniške sile so se po vojni odločile Avstrijo obnoviti in tako so jo že leta 1945 razdelile na štiri zasedbene cone: ameriško, britansko, francosko in sovjetsko. Po dobrih osmih letih pogajanj so zunanji ministri teh držav in Avstrije na današnji dan pred 60-imi leti na Dunaju podpisali Avstrijsko državno pogodbo.
To je bil sporazum med zavezniki o usodi in položaju Avstrije, ki kot država med drugo svetovno vojno ni obstajala in zato z njo po vojni niso sklenili mirovne pogodbe. Poleg glavnih smernic razvoja so v pogodbi Avstriji med drugim prepovedali združitev z Nemčijo v eno državo, povezovanje s katerimkoli političnim ali vojaškim paktom ter znova postaviti na oblast Habsburžane. Za slovensko skupnost v Avstriji je pomemben 7. člen, ki od Avstrije zahteva varstvo slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem. Jugoslavija je Avstrijsko državno pogodbo podpisala novembra leta 1955 in se s tem v zameno za manjšinsko varstvo in pravico do zaplembe avstrijskega premoženja v Jugoslaviji odpovedala ozemeljskim zahtevam.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politično razslojevanje Slovencev v začetku devetdesetih let 19. stoletja je vplivalo tudi na slovenske študente, ki so študirali na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Glede na svoja politična prepričanja so začeli ustanavljati liberalna, radikalna in katoliška društva. Katoliško akademsko društvo “Dan” – ustanovili so ga na današnji dan leta 1910 v Pragi – se je zavzemalo za slovenske narodnostne pravice in slovensko univerzo v Trstu.
—–
Političarka MIRA SVETINA – VLASTA je pred drugo svetovno vojno delovala v levičarskih študentskih društvih, vodila ženski odsek Društva katoliških fantov in deklet ter bila sourednica društvenega glasila “Gruda”. Leta 1941 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bila sekretarka univerzitetnega partijskega biroja, pozneje pa sekretarka poverjeništva Komunistične partije in Osvobodilne fronte za ljubljansko območje.
Po koncu druge svetovne vojne je delala v raznih republiških odborih družbeno-političnih organizacij in v organih družbenega upravljanja, posebno na področju zdravstva in socialnega varstva, bila pa je tudi sodnica Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Idriji.
—–
Med popotresno obnovo je leta 1899 mestna uprava s podjetjem Siemens sklenila pogodbo za graditev električne cestne železnice v Ljubljani. Leta 1901 je bilo zgrajenih pet kilometrov proge, nato pa je širitev za dalj časa zastala. Na današnji dan leta 1937 pa je ljubljanska mestna uprava sprejela sklep o graditvi dvotirne tramvajske proge do Žal, o obnovi dolenjske proge in njenem podaljšanju do Rakovnika ter o podaljšanju dvojnega tira proti Viču. Tramvaj je v Ljubljani vozil 57 let, vse do leta 1958.
—–
Konec druge svetovne vojne je Avstrija pričakala kot del Hitlerjevega tretjega rajha, saj si jo je nacistična Nemčija priključila že leta 1938. Zavezniške sile so se po vojni odločile Avstrijo obnoviti in tako so jo že leta 1945 razdelile na štiri zasedbene cone: ameriško, britansko, francosko in sovjetsko. Po dobrih osmih letih pogajanj so zunanji ministri teh držav in Avstrije na današnji dan pred 60-imi leti na Dunaju podpisali Avstrijsko državno pogodbo.
To je bil sporazum med zavezniki o usodi in položaju Avstrije, ki kot država med drugo svetovno vojno ni obstajala in zato z njo po vojni niso sklenili mirovne pogodbe. Poleg glavnih smernic razvoja so v pogodbi Avstriji med drugim prepovedali združitev z Nemčijo v eno državo, povezovanje s katerimkoli političnim ali vojaškim paktom ter znova postaviti na oblast Habsburžane. Za slovensko skupnost v Avstriji je pomemben 7. člen, ki od Avstrije zahteva varstvo slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem. Jugoslavija je Avstrijsko državno pogodbo podpisala novembra leta 1955 in se s tem v zameno za manjšinsko varstvo in pravico do zaplembe avstrijskega premoženja v Jugoslaviji odpovedala ozemeljskim zahtevam.
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov