Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prve oblike ustanov za oskrbo ljudi, ki si z delom niso mogli priskrbeti osnovnih življenjskih potrebščin – ubožnice – so nastale v 12. stoletju, novo obdobje njihovega upravljanja in delovanja pa se je začelo v 18. stoletju. V večjih ali gospodarsko razvitejših krajih, na primer v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Novem mestu, Krškem, Kropi in Radovljici, so krajevne oblasti pridobile hiše za oskrbo ubogih. V Ljubljani je prva ubožnica začela delovati leta 1832..
V hiši, ki jo je magistrat najel v Karlovškem predmestju, so imeli ubožni popolno oskrbo, moški in ženske so bili ločeni, oskrbovanci so si morali med seboj pomagati, sami opravljati nekatera hišna dela, prepovedano jim je bilo beračenje po hišah in trgovinah, redno so morali hoditi v cerkev in moliti za dobrotnike. Konec 19. stoletja je mesto Ljubljana na Japljevi cesti zgradilo sodobno ubožnico. Stavbo so po prvi svetovni vojni obnovili, tako da je lahko sprejela 250 oseb. V njej so dobili brezplačno hrano tudi ubožni dijaki, brezposelni delavci in revne družine.
—–
IVAN HAFNER je vse življenje raziskoval metulje in bil vodilni slovenski lepidopterolog. Napisal je veliko strokovnih in znanstvenih prispevkov za etimološke in druge revije. Najpomembnejša sta favnistično delo o metuljih Kranjske in Goriške ter rokopis izpopolnjenega seznama, ki zajema tudi metuljčke. Po njem je imenovanih več vrst in podvrst metuljev. Ivan Hafner se je rodil na današnji dan leta 1867 v Hrastju pri Novem mestu.
—–
Politik in državnik JANEZ DRNOVŠEK je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, leta 1986 pa je na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru doktoriral s temo »Mednarodni denarni sklad in Jugoslavija«. Delal je na jugoslovanskem veleposlaništvu v Kairu, bil direktor Ljubljanske banke v Trbovljah, leta 1989 pa je postal član Zveznega zbora jugoslovanske skupščine. Še istega leta je bil neposredno izvoljen v Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Kot kandidat za ta položaj je napisal program v desetih točkah.
Kot predsednik jugoslovanskega Predsedstva je leta 1989 vodil mednarodno srečanje – vrh neuvrščenih držav v Beogradu, predaval na mednarodnih ustanovah in tujih univerzah ter objavil več knjig. Med osamosvajanjem Republike Slovenije, razpadanjem Jugoslavije in na brionski mirovni konferenci leta 1991 je uveljavljal dialog in pogajanja ter tako prispeval k predčasnemu umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije.
Leta 1992 je postal predsednik Liberalne demokracije Slovenije, ki je bila pod njegovim vodstvom desetletje največja in najvplivnejša slovenska politična stranka. Istega leta je bil izvoljen za predsednika slovenske vlade; ta položaj je zasedal do leta 2002 z nekajmesečno prekinitvijo v času tako imenovane Bajukove vlade.
Istega leta je bil izvoljen za predsednika Republike Slovenije, nastopal v mednarodni politiki s pobudami za reševanje politične krize na Kosovu, humanitarne krize v Darfurju in drugod. Za drugi predsedniški mandat ni kandidiral, saj se je želel posvetiti civilnodružbenemu »Gibanju za pravičnost in razvoj«, ki ga je ustanovil leta 2006. Janez Drnovšek se je rodil na današnji dan leta 1950 v Celju.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prve oblike ustanov za oskrbo ljudi, ki si z delom niso mogli priskrbeti osnovnih življenjskih potrebščin – ubožnice – so nastale v 12. stoletju, novo obdobje njihovega upravljanja in delovanja pa se je začelo v 18. stoletju. V večjih ali gospodarsko razvitejših krajih, na primer v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Novem mestu, Krškem, Kropi in Radovljici, so krajevne oblasti pridobile hiše za oskrbo ubogih. V Ljubljani je prva ubožnica začela delovati leta 1832..
V hiši, ki jo je magistrat najel v Karlovškem predmestju, so imeli ubožni popolno oskrbo, moški in ženske so bili ločeni, oskrbovanci so si morali med seboj pomagati, sami opravljati nekatera hišna dela, prepovedano jim je bilo beračenje po hišah in trgovinah, redno so morali hoditi v cerkev in moliti za dobrotnike. Konec 19. stoletja je mesto Ljubljana na Japljevi cesti zgradilo sodobno ubožnico. Stavbo so po prvi svetovni vojni obnovili, tako da je lahko sprejela 250 oseb. V njej so dobili brezplačno hrano tudi ubožni dijaki, brezposelni delavci in revne družine.
—–
IVAN HAFNER je vse življenje raziskoval metulje in bil vodilni slovenski lepidopterolog. Napisal je veliko strokovnih in znanstvenih prispevkov za etimološke in druge revije. Najpomembnejša sta favnistično delo o metuljih Kranjske in Goriške ter rokopis izpopolnjenega seznama, ki zajema tudi metuljčke. Po njem je imenovanih več vrst in podvrst metuljev. Ivan Hafner se je rodil na današnji dan leta 1867 v Hrastju pri Novem mestu.
—–
Politik in državnik JANEZ DRNOVŠEK je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, leta 1986 pa je na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru doktoriral s temo »Mednarodni denarni sklad in Jugoslavija«. Delal je na jugoslovanskem veleposlaništvu v Kairu, bil direktor Ljubljanske banke v Trbovljah, leta 1989 pa je postal član Zveznega zbora jugoslovanske skupščine. Še istega leta je bil neposredno izvoljen v Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Kot kandidat za ta položaj je napisal program v desetih točkah.
Kot predsednik jugoslovanskega Predsedstva je leta 1989 vodil mednarodno srečanje – vrh neuvrščenih držav v Beogradu, predaval na mednarodnih ustanovah in tujih univerzah ter objavil več knjig. Med osamosvajanjem Republike Slovenije, razpadanjem Jugoslavije in na brionski mirovni konferenci leta 1991 je uveljavljal dialog in pogajanja ter tako prispeval k predčasnemu umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije.
Leta 1992 je postal predsednik Liberalne demokracije Slovenije, ki je bila pod njegovim vodstvom desetletje največja in najvplivnejša slovenska politična stranka. Istega leta je bil izvoljen za predsednika slovenske vlade; ta položaj je zasedal do leta 2002 z nekajmesečno prekinitvijo v času tako imenovane Bajukove vlade.
Istega leta je bil izvoljen za predsednika Republike Slovenije, nastopal v mednarodni politiki s pobudami za reševanje politične krize na Kosovu, humanitarne krize v Darfurju in drugod. Za drugi predsedniški mandat ni kandidiral, saj se je želel posvetiti civilnodružbenemu »Gibanju za pravičnost in razvoj«, ki ga je ustanovil leta 2006. Janez Drnovšek se je rodil na današnji dan leta 1950 v Celju.
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov