Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prve oblike ustanov za oskrbo ljudi, ki si z delom niso mogli priskrbeti osnovnih življenjskih potrebščin – ubožnice – so nastale v 12. stoletju, novo obdobje njihovega upravljanja in delovanja pa se je začelo v 18. stoletju. V večjih ali gospodarsko razvitejših krajih, na primer v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Novem mestu, Krškem, Kropi in Radovljici, so krajevne oblasti pridobile hiše za oskrbo ubogih. V Ljubljani je prva ubožnica začela delovati leta 1832..
V hiši, ki jo je magistrat najel v Karlovškem predmestju, so imeli ubožni popolno oskrbo, moški in ženske so bili ločeni, oskrbovanci so si morali med seboj pomagati, sami opravljati nekatera hišna dela, prepovedano jim je bilo beračenje po hišah in trgovinah, redno so morali hoditi v cerkev in moliti za dobrotnike. Konec 19. stoletja je mesto Ljubljana na Japljevi cesti zgradilo sodobno ubožnico. Stavbo so po prvi svetovni vojni obnovili, tako da je lahko sprejela 250 oseb. V njej so dobili brezplačno hrano tudi ubožni dijaki, brezposelni delavci in revne družine.
—–
IVAN HAFNER je vse življenje raziskoval metulje in bil vodilni slovenski lepidopterolog. Napisal je veliko strokovnih in znanstvenih prispevkov za etimološke in druge revije. Najpomembnejša sta favnistično delo o metuljih Kranjske in Goriške ter rokopis izpopolnjenega seznama, ki zajema tudi metuljčke. Po njem je imenovanih več vrst in podvrst metuljev. Ivan Hafner se je rodil na današnji dan leta 1867 v Hrastju pri Novem mestu.
—–
Politik in državnik JANEZ DRNOVŠEK je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, leta 1986 pa je na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru doktoriral s temo »Mednarodni denarni sklad in Jugoslavija«. Delal je na jugoslovanskem veleposlaništvu v Kairu, bil direktor Ljubljanske banke v Trbovljah, leta 1989 pa je postal član Zveznega zbora jugoslovanske skupščine. Še istega leta je bil neposredno izvoljen v Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Kot kandidat za ta položaj je napisal program v desetih točkah.
Kot predsednik jugoslovanskega Predsedstva je leta 1989 vodil mednarodno srečanje – vrh neuvrščenih držav v Beogradu, predaval na mednarodnih ustanovah in tujih univerzah ter objavil več knjig. Med osamosvajanjem Republike Slovenije, razpadanjem Jugoslavije in na brionski mirovni konferenci leta 1991 je uveljavljal dialog in pogajanja ter tako prispeval k predčasnemu umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije.
Leta 1992 je postal predsednik Liberalne demokracije Slovenije, ki je bila pod njegovim vodstvom desetletje največja in najvplivnejša slovenska politična stranka. Istega leta je bil izvoljen za predsednika slovenske vlade; ta položaj je zasedal do leta 2002 z nekajmesečno prekinitvijo v času tako imenovane Bajukove vlade.
Istega leta je bil izvoljen za predsednika Republike Slovenije, nastopal v mednarodni politiki s pobudami za reševanje politične krize na Kosovu, humanitarne krize v Darfurju in drugod. Za drugi predsedniški mandat ni kandidiral, saj se je želel posvetiti civilnodružbenemu »Gibanju za pravičnost in razvoj«, ki ga je ustanovil leta 2006. Janez Drnovšek se je rodil na današnji dan leta 1950 v Celju.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prve oblike ustanov za oskrbo ljudi, ki si z delom niso mogli priskrbeti osnovnih življenjskih potrebščin – ubožnice – so nastale v 12. stoletju, novo obdobje njihovega upravljanja in delovanja pa se je začelo v 18. stoletju. V večjih ali gospodarsko razvitejših krajih, na primer v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Novem mestu, Krškem, Kropi in Radovljici, so krajevne oblasti pridobile hiše za oskrbo ubogih. V Ljubljani je prva ubožnica začela delovati leta 1832..
V hiši, ki jo je magistrat najel v Karlovškem predmestju, so imeli ubožni popolno oskrbo, moški in ženske so bili ločeni, oskrbovanci so si morali med seboj pomagati, sami opravljati nekatera hišna dela, prepovedano jim je bilo beračenje po hišah in trgovinah, redno so morali hoditi v cerkev in moliti za dobrotnike. Konec 19. stoletja je mesto Ljubljana na Japljevi cesti zgradilo sodobno ubožnico. Stavbo so po prvi svetovni vojni obnovili, tako da je lahko sprejela 250 oseb. V njej so dobili brezplačno hrano tudi ubožni dijaki, brezposelni delavci in revne družine.
—–
IVAN HAFNER je vse življenje raziskoval metulje in bil vodilni slovenski lepidopterolog. Napisal je veliko strokovnih in znanstvenih prispevkov za etimološke in druge revije. Najpomembnejša sta favnistično delo o metuljih Kranjske in Goriške ter rokopis izpopolnjenega seznama, ki zajema tudi metuljčke. Po njem je imenovanih več vrst in podvrst metuljev. Ivan Hafner se je rodil na današnji dan leta 1867 v Hrastju pri Novem mestu.
—–
Politik in državnik JANEZ DRNOVŠEK je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, leta 1986 pa je na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru doktoriral s temo »Mednarodni denarni sklad in Jugoslavija«. Delal je na jugoslovanskem veleposlaništvu v Kairu, bil direktor Ljubljanske banke v Trbovljah, leta 1989 pa je postal član Zveznega zbora jugoslovanske skupščine. Še istega leta je bil neposredno izvoljen v Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Kot kandidat za ta položaj je napisal program v desetih točkah.
Kot predsednik jugoslovanskega Predsedstva je leta 1989 vodil mednarodno srečanje – vrh neuvrščenih držav v Beogradu, predaval na mednarodnih ustanovah in tujih univerzah ter objavil več knjig. Med osamosvajanjem Republike Slovenije, razpadanjem Jugoslavije in na brionski mirovni konferenci leta 1991 je uveljavljal dialog in pogajanja ter tako prispeval k predčasnemu umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije.
Leta 1992 je postal predsednik Liberalne demokracije Slovenije, ki je bila pod njegovim vodstvom desetletje največja in najvplivnejša slovenska politična stranka. Istega leta je bil izvoljen za predsednika slovenske vlade; ta položaj je zasedal do leta 2002 z nekajmesečno prekinitvijo v času tako imenovane Bajukove vlade.
Istega leta je bil izvoljen za predsednika Republike Slovenije, nastopal v mednarodni politiki s pobudami za reševanje politične krize na Kosovu, humanitarne krize v Darfurju in drugod. Za drugi predsedniški mandat ni kandidiral, saj se je želel posvetiti civilnodružbenemu »Gibanju za pravičnost in razvoj«, ki ga je ustanovil leta 2006. Janez Drnovšek se je rodil na današnji dan leta 1950 v Celju.
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov