Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prve oblike ustanov za oskrbo ljudi, ki si z delom niso mogli priskrbeti osnovnih življenjskih potrebščin – ubožnice – so nastale v 12. stoletju, novo obdobje njihovega upravljanja in delovanja pa se je začelo v 18. stoletju. V večjih ali gospodarsko razvitejših krajih, na primer v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Novem mestu, Krškem, Kropi in Radovljici, so krajevne oblasti pridobile hiše za oskrbo ubogih. V Ljubljani je prva ubožnica začela delovati leta 1832..
V hiši, ki jo je magistrat najel v Karlovškem predmestju, so imeli ubožni popolno oskrbo, moški in ženske so bili ločeni, oskrbovanci so si morali med seboj pomagati, sami opravljati nekatera hišna dela, prepovedano jim je bilo beračenje po hišah in trgovinah, redno so morali hoditi v cerkev in moliti za dobrotnike. Konec 19. stoletja je mesto Ljubljana na Japljevi cesti zgradilo sodobno ubožnico. Stavbo so po prvi svetovni vojni obnovili, tako da je lahko sprejela 250 oseb. V njej so dobili brezplačno hrano tudi ubožni dijaki, brezposelni delavci in revne družine.
—–
IVAN HAFNER je vse življenje raziskoval metulje in bil vodilni slovenski lepidopterolog. Napisal je veliko strokovnih in znanstvenih prispevkov za etimološke in druge revije. Najpomembnejša sta favnistično delo o metuljih Kranjske in Goriške ter rokopis izpopolnjenega seznama, ki zajema tudi metuljčke. Po njem je imenovanih več vrst in podvrst metuljev. Ivan Hafner se je rodil na današnji dan leta 1867 v Hrastju pri Novem mestu.
—–
Politik in državnik JANEZ DRNOVŠEK je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, leta 1986 pa je na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru doktoriral s temo »Mednarodni denarni sklad in Jugoslavija«. Delal je na jugoslovanskem veleposlaništvu v Kairu, bil direktor Ljubljanske banke v Trbovljah, leta 1989 pa je postal član Zveznega zbora jugoslovanske skupščine. Še istega leta je bil neposredno izvoljen v Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Kot kandidat za ta položaj je napisal program v desetih točkah.
Kot predsednik jugoslovanskega Predsedstva je leta 1989 vodil mednarodno srečanje – vrh neuvrščenih držav v Beogradu, predaval na mednarodnih ustanovah in tujih univerzah ter objavil več knjig. Med osamosvajanjem Republike Slovenije, razpadanjem Jugoslavije in na brionski mirovni konferenci leta 1991 je uveljavljal dialog in pogajanja ter tako prispeval k predčasnemu umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije.
Leta 1992 je postal predsednik Liberalne demokracije Slovenije, ki je bila pod njegovim vodstvom desetletje največja in najvplivnejša slovenska politična stranka. Istega leta je bil izvoljen za predsednika slovenske vlade; ta položaj je zasedal do leta 2002 z nekajmesečno prekinitvijo v času tako imenovane Bajukove vlade.
Istega leta je bil izvoljen za predsednika Republike Slovenije, nastopal v mednarodni politiki s pobudami za reševanje politične krize na Kosovu, humanitarne krize v Darfurju in drugod. Za drugi predsedniški mandat ni kandidiral, saj se je želel posvetiti civilnodružbenemu »Gibanju za pravičnost in razvoj«, ki ga je ustanovil leta 2006. Janez Drnovšek se je rodil na današnji dan leta 1950 v Celju.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prve oblike ustanov za oskrbo ljudi, ki si z delom niso mogli priskrbeti osnovnih življenjskih potrebščin – ubožnice – so nastale v 12. stoletju, novo obdobje njihovega upravljanja in delovanja pa se je začelo v 18. stoletju. V večjih ali gospodarsko razvitejših krajih, na primer v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Novem mestu, Krškem, Kropi in Radovljici, so krajevne oblasti pridobile hiše za oskrbo ubogih. V Ljubljani je prva ubožnica začela delovati leta 1832..
V hiši, ki jo je magistrat najel v Karlovškem predmestju, so imeli ubožni popolno oskrbo, moški in ženske so bili ločeni, oskrbovanci so si morali med seboj pomagati, sami opravljati nekatera hišna dela, prepovedano jim je bilo beračenje po hišah in trgovinah, redno so morali hoditi v cerkev in moliti za dobrotnike. Konec 19. stoletja je mesto Ljubljana na Japljevi cesti zgradilo sodobno ubožnico. Stavbo so po prvi svetovni vojni obnovili, tako da je lahko sprejela 250 oseb. V njej so dobili brezplačno hrano tudi ubožni dijaki, brezposelni delavci in revne družine.
—–
IVAN HAFNER je vse življenje raziskoval metulje in bil vodilni slovenski lepidopterolog. Napisal je veliko strokovnih in znanstvenih prispevkov za etimološke in druge revije. Najpomembnejša sta favnistično delo o metuljih Kranjske in Goriške ter rokopis izpopolnjenega seznama, ki zajema tudi metuljčke. Po njem je imenovanih več vrst in podvrst metuljev. Ivan Hafner se je rodil na današnji dan leta 1867 v Hrastju pri Novem mestu.
—–
Politik in državnik JANEZ DRNOVŠEK je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, leta 1986 pa je na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru doktoriral s temo »Mednarodni denarni sklad in Jugoslavija«. Delal je na jugoslovanskem veleposlaništvu v Kairu, bil direktor Ljubljanske banke v Trbovljah, leta 1989 pa je postal član Zveznega zbora jugoslovanske skupščine. Še istega leta je bil neposredno izvoljen v Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Kot kandidat za ta položaj je napisal program v desetih točkah.
Kot predsednik jugoslovanskega Predsedstva je leta 1989 vodil mednarodno srečanje – vrh neuvrščenih držav v Beogradu, predaval na mednarodnih ustanovah in tujih univerzah ter objavil več knjig. Med osamosvajanjem Republike Slovenije, razpadanjem Jugoslavije in na brionski mirovni konferenci leta 1991 je uveljavljal dialog in pogajanja ter tako prispeval k predčasnemu umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije.
Leta 1992 je postal predsednik Liberalne demokracije Slovenije, ki je bila pod njegovim vodstvom desetletje največja in najvplivnejša slovenska politična stranka. Istega leta je bil izvoljen za predsednika slovenske vlade; ta položaj je zasedal do leta 2002 z nekajmesečno prekinitvijo v času tako imenovane Bajukove vlade.
Istega leta je bil izvoljen za predsednika Republike Slovenije, nastopal v mednarodni politiki s pobudami za reševanje politične krize na Kosovu, humanitarne krize v Darfurju in drugod. Za drugi predsedniški mandat ni kandidiral, saj se je želel posvetiti civilnodružbenemu »Gibanju za pravičnost in razvoj«, ki ga je ustanovil leta 2006. Janez Drnovšek se je rodil na današnji dan leta 1950 v Celju.
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov