Na današnji dan leta 1830 se je v Mengšu rodil pripovednik  JANEZ  TRDINA. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, zemljepis in klasično filologijo pa je študiral na Dunaju. Sprva je služboval v Varaždinu in na Reki, pozneje pa v Novem mestu.  Najprej je objavil »Narodne pripovedke iz Bistriške doline« in tako začel močneje uveljavljati folklorno usmeritev v slovenski pripovedni prozi.

Vrh tega je dosegel z »Bajkami in povestmi o Gorjancih«. Leta 1850 je objavil razpravo »Pretres slovenskih pesnikov«; po Čopovem je bil to prvi pomembnejši kritični spis o slovenski književnosti. V Trdinovem pisanju je opaziti prepletanje romantičnega nagnjenja do ljudske fantastike in kritičnega realističnega obravnavanja človeških slabosti ter družbenopolitičnih razmer. V razvoju slovenske literature 19. stoletja je Janez Trdina izjemen, za nekatere celo anahronističen pojav, saj je pri pisanju uporabljal prvine razsvetljenstva in predromantike.

—–

Škof, politik in publicist  ANTON   BONAVENTURA  JEGLIČ  je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani leta 1873 posvečen, nato pa je nadaljeval študij v Avguštineju na Dunaju. Februarja leta 1898 ga je cesar Franc Jožef I. imenoval za ljubljanskega škofa; to imenovanje je potrdil tudi papež. Anton Bonaventura Jeglič je katoliško prenovo razumel zelo široko – kot prenovo vseh področij življenja. Bil je vrhunski slovenski politik, zato je njegovo ime povezano z vsemi odločilnimi potezami in uspehi narodne politike od leta 1898 do 1930.

 Čeprav so bili njegovi javni nastopi vidni in odmevni, je bilo njegovo politično delo precej prikrito. Formalno ni bil član katoliške narodne stranke,a je bil zanjo odločilna avtoriteta; podobno velja tudi za njegov odnos do Slovenske ljudske stranke. Ob upokojitvi mu je papež podelil čast naslovnega nadškofa garelskega. Še naprej je zavzeto spremljal slovensko versko in javno življenje ter poskušal pomirjujoče vplivati na takratni razdor v katoliških vrstah, hkrati pa je svaril pred kvarnim vplivom komunizma.  Anton Bonaventura Jeglič se je rodil na današnji dan leta 1850 v Begunjah na Gorenjskem.

—–

Skladatelj  SAMO  VRÉMŠAK  se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kamniku. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1956 diplomiral iz kompozicije, štiri leta pozneje pa še iz solopetja. Poučeval je  v Kamniku in Ljubljani; tu je na Glasbeni akademiji predaval teoretične predmete, od leta 1988 kot redni profesor. Bil je tudi svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in zborovodja v Slovenski filharmoniji. V skladateljskem delu je opustil začetni modernizem in opus gradil v čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitetne osrediščenosti. Tudi njegov kompozicijski slog je zvrstno tradicionalen; opiral se je na ljudsko glasbeno izročilo. Samo Vremšak je bil cenjen tudi kot baritonist, orglavec in še zlasti kot zborovodja pevskega društva Lira iz Kamnika.

 —–

 Arhitekt  MILOŠ  BONČA  je leta 1958 diplomiral v Ljubljani, pozneje pa doktoriral na fakulteti za arhitekturo v Skopju. Na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je bil redni profesor za projektiranje in kompozicijo ter družbene zgradbe. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je sodeloval pri zgraditvi Trga republike v Ljubljani, pozneje pa se je med drugim uveljavil s projekti za trgovske hiše v Ljubljani in Hrastniku ter s tehničnim centrom Ljubljanske banke; zasnoval je tudi več bančnih stavb v slovenskih mestih ter preuredil stavbi državnega zbora Republike Slovenije in protokolarnega kompleksa na Brdu. Ukvarjal se je predvsem z urbano arhitekturo in urbanistično ureditvijo okolice javnih stavb (na primer ljubljanske Drame). Za svoje delo je prejel več priznanj, tudi Prešernovo nagrado, leta 2005 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske Univerze. Miloš Bonča se je rodil na današnji dan leta 1932 v Ljubljani.