IVAN  ANTON  APOSTEL z redovnim imenom Bernard Mariborski, je kot kapucin živel v različnih štajerskih samostanih. Okoli leta 1760 je po zgledu drugih redovnikov na Kranjskem in Koroškem, ki so se ukvarjali s slovaropisjem, in na podlagi slovarja Hieronima Megiserja sestavil obsežen rokopisni nemško–slovenski slovar z več kot 55.000 besedami. Vanj je prvič v slovenski slovar v večjem obsegu zapisal tudi vzhodnoštajersko in prekmursko besedje. Napisal je tudi priročnik za previdevanje bolnikov – podeljevanje zakramentov umirajočim. Bernard Mariborski se je rodil na današnji dan leta 1711 v Mariboru

—–

Na Logu v Trenti se je na današnji dan leta 1853 rodil gorski vodnik svetovnega slovesa  ANDREJ  KOMAC – MOTA, v mladih letih sicer tudi eden najdrznejših divjih lovcev. Od leta 1880 je bil poklicni gorski vodnik nemškega planinskega društva Alpenverein, kar 25 let pa osebni spremljevalec gornika in pisatelja Juliusa Kugyja ter prvi lovski paznik tržaškega bogataša Alberta Boisa, ki je imel v najemu vsa lovišča v Trenti in okolici. Ker je gorski vodnik in nekdanji divji lovec  Andrej Komac – Mota postal zelo vesten čuvaj, so mu zaupali še službo paznika v državnih gozdovih Julijskih Alp.

—–

 Načrtovalec in izdelovalec letal ter pilot EDVARD RUSJAN je leta 1900  z bratom  izdelal letalski model z vijakom na vzmet. Bila sta samouka. Kljub očetovi denarni pomoči uspeha dolgo ni bilo, novembra leta 1909 pa je Edvard  z dvokrilnim motornim letalom v višini  slabih  dveh  metrov večkrat poletel 60 metrov daleč. To je  bil  začetek zgodovine motornega  letenja v tem delu Evrope.

Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Delo je nadaljeval v Zagrebu. Njegov enokrilec se je dvignil že po 28-ih metrih zaleta; to je bila tedaj najkrajša izmerjena razdalja na svetu. Edvard Rusjan se je rodil na današnji dan leta 1886 v Trstu, 9. januarja leta 1911 pa se je na mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34-ta. žrtev letalskih poletov na svetu.

—–

 VIDA JANEŽIČ je leta 1939 diplomirala na filozofski fakulteti in bila nato tajnica na Poljanski gimnaziji v Ljubljani.  Že kot študentka je sodelovala v Slovenskem akademskem klubu, bila sprejeta v Zvezo komunistične mladine, po okupaciji leta 1941 pa je bila aktivistka Osvobodilne fronte in sekretarka različnih rajonskih organizacij v Ljubljani. Februarja leta 1944 so jo aretirali in odpeljali v taborišče pri Salzburgu. Avgusta so jo privedli na zaslišanje v Ljubljano in tu je po mučenju v zaporu umrla. Za narodno herojinjo je bila razglašena leta 1953.  Vida Janežič Lučka se je rodila na današnji dan leta 1914 v Podbrdu pri Tolminu.

—–

Z Britanskih otokov se je na današnji dan leta 1944 začela velika zavezniška invazija na obalno območje francoske pokrajine Normandije. Imenovali so jo »Operacija Overlord«. Zavezniške vojaške enote so že prvi dan vzpostavile dve mostišči in tako zagotovile prihod okrepitev.  Čez deset dni je bilo v Normandiji že več kot 600.000 zavezniških vojakov in nemški branilci utrjenega atlantskega zidu se niso mogli več upirati.  »Operacija Overlord« je precej pospešilo konec druge svetovne vojne.