Uradno je prvi vlak prisopihal v Ljubljano 16. septembra leta 1849. Vendar pa so poskusno vožnjo seveda opravili že tri mesece prej, torej na današnji dan pred 166-imi leti. Takrat je v Ljubljano pripeljal vlak zares prvikrat. Čeprav je bila to poskusna vožnja gradbenega vodstva, se je kljub temu na ljubljanskem kolodvoru ob treh popoldne zbrala velika množica radovednežev.

Časnik “Novice” je takrat zapisal, “da se je iz Celja v Ljubljano prvikrat po železni cesti pripeljal hlapon. Brez vsake spotike se je pripeljal, lično ovenčan v štirih urah in pol. Drugi pot pa bo v treh urah prišel, ker ne bo imel na poti nič preiskovati, kakor zdaj.” Pa ni čez tri mesece pripeljal nič prej: cesarjev odposlanec nadvojvoda Albrecht je moral namreč na vsakem od osmih kolodvorov med Celjem in Ljubljano izstopiti ter pregledati častno stražo narodne garde.

—-

 Eden izmed članov znane rodbine podobarjev in likovnih umetnikov Šubicev iz Poljanske doline je bil tudi  ALOJZIJ  ŠUBIC.  Na pobudo brata Janeza, znanega slikarja in ilustratorja, je začel študirati na likovni akademiji v Münchnu, nato pa je prestopil na umetnoobrtno  šolo na Dunaju. V letih od 1895 do 1905 je bil profesor risanja na več šolah v Ljubljani in Celju, nekaj časa pa je deloval tudi v Ažbetovi slikarski šoli v Nemčiji. V risarsko poudarjenem realističnem slogu je slikal religiozne motive in portrete, ukvarjal pa se je tudi z restavriranjem fresk. Alojzij Šubic se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Poljanah nad Škofjo Loko.

—–

Elektrotehnik  MARIJ  OSANA je leta 1906 diplomiral na Tehniški višji šoli na Dunaju ter nato dvajset let služboval pri Direkciji pošte in telegrafa v Trstu in Ljubljani. Pozneje je bil izredni in redni profesor, večkrat pa tudi dekan ljubljanske tehniške fakultete. Velja za začetnika  izobraževalnega in raziskovalnega dela na področju telekomunikacij, telegrafije in telefonije v Sloveniji ter za “očeta” slovenske radiofonije. Po njegovi zamisli so leta 1928 izdelali tudi pavzni znak ljubljanske radijske postaje – kukavico. To je bila prava preparirana kukavica, s svojim ku-ku pa je označevala napoved točnega časa in kadar je zakukala, so se ji zasvetile oči; vanje sta bili namreč vgrajeni dve majhni žarnici.

Organiziral je tudi radiotelegrafsko in radiotelefonsko omrežje za našo radijsko postajo ter za beograjsko, zagrebško in skopsko, leta 1932 je vodil graditev oddajnika ljubljanskega radia v Domžalah, za katerega je načrte naredil sam,  sodeloval pa je tudi pri polaganju in meritvah telekomunikacijskih kablov v Jadranskem morju. Marij Osana se je rodil na današnji dan  leta 1880 v Trstu.

—–

Pravnik  in  zgodovinar  LOJZE  UDE  se je v prvi svetovni vojni še ne dvajset let star, bojeval na raznih frontah in dosegel čin poročnika. Zaradi zavzemanja za Jugoslavijo je prišel pred vojno sodišče, oktobra leta 1918 je sodeloval pri uporu 2. gorskega strelskega polka in nato z njim v imenu Jugoslavije začasno zasedel Gorico. Pozneje se je pridružil borcem za severno mejo ter sodeloval v vseh bojih za Koroško.

Leta 1929 je v Ljubljani diplomiral iz prava, nato kot odvetniški pripravnik služboval v več krajih po Sloveniji ter pozneje odprl odvetniško pisarno v Lenartu v Slovenskih goricah. Po okupaciji Slovenije se je pred nacisti umaknil v Ljubljano in začel sodelovati z Osvobodilno fronto, od leta 1943 pa je opravljal več pomembnih funkcij; med drugim je bil tudi predsednik verske komisije pri Slovenskem narodnoosvodilnem svetu.

Po vojni je deloval kot izvedenec pri pripravi gradiva za slovenske mejne zahteve, nato pa je bil znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja ter višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Lojze Ude se je že kot študent vključil v razprave o položaju slovenskega naroda v Jugoslaviji; povezoval ga je s socialnim vprašanjem in nasprotoval kulturnemu boju, ki je hromil narodne sile. Posvetil se je zgodovinopisnemu raziskovanju, zlasti problematiki Koroških Slovencev, se zavzemal za priznanje zaslug koroškim prostovoljcem in generalu Maistru ter za bolj stvarno in pravično uradno politiko do slovenske manjšine na Koroškem. Za svoje delo je prejel več odlikovanj, že leta 1920 pa zlato Obilićevo medaljo za hrabrost. Pravnik in zgodovinar Lojze Ude se je rodil na današnji dan leta 1896 v Križah pri Tržiču.