Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Metalurg in izumitelj vitez LAMBERT PANTZ je bil med drugim tudi vodja Zoisovih fužin v Bohinju in prvi tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe. Je zelo zaslužen za razvoj železarstva na Gorenjskem, saj je s svojimi izumi in racionalizacijo delovnih procesov ohranjal konkurenčnost te družbe na svetovnem trgu. Izumil je postopek za izdelavo izboljšanega feromangana v plavžu; s tem izdelkom je zaslovel po vsem svetu ter dobil več priznanj in zlato medaljo na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873. Izdelal in patentiral je tudi žičnico nihalko za prevoz rude z Begunjščice ter gozdarske tovorne žičnice na Pokljuki in Jelovici. Žičnico iz Blatnega dola na Jelovico so uporabljali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja in je tudi edina, ki ni speljana v ravni črti – kót pri vmesni postaji je 173 stopinj. Zdaj je zaščitena kot tehniški spomenik. Metalurg in izumitelj Lambert Pantz se je verjetno rodil leta 1825 v Tržiču.
——
MATKO PRELOVŠEK je na Dunaju diplomiral iz gradbeništva in najprej delal pri deželnem stavbarskem uradu v Ljubljani, nato pa pri mestnem gradbenem uradu. Odločilno je prispeval k popotresni prenovi Ljubljane, saj je posebno skrb namenjal mestni infrastrukturi, regulaciji Ljubljanice in izsuševanju Barja. Med drugim je sodeloval pri graditvi kompleksa dekliškega liceja Mladika, gimnazije za Bežigradom in mestne klavnice. Po vrnitvi arhitekta Jožeta Plečnika iz Prage leta 1921 je Prelovšek dosegel, da je le-ta lahko nemoteno uresničeval svojo vizijo slovenske prestolnice. Ime gradbenika Matka Prelovška je tako neločljivo povezano z nastajanjem “Plečnikove Ljubljane”, saj jo je kljub kratkovidnosti takratnih mestnih politikov znal uspešno uresničiti. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Mengšu.
——
PETER KOZINA je bil najprej trgovec in trgovski potnik, pozneje pa čevljarski podjetnik. V Ljubljani je ustanovil podjetje za izvoz izdelkov domače obrti in čevljev, leta 1903 pa skupaj z Gospodarsko banko in Zadružno zvezo še podjetje Peter Kozina&Comp. in ob pomoči kapitala Zadružne zveze začel v Tržiču graditi tovarno čevljev, pozneje znano pod imenom PEKO; leta 1917 je postal njen edini lastnik. Med svetovnima vojnama je odprl približno 50 prodajaln s čevlji. Podjetnik Peter Kozina se je rodil na današnji dan leta 1876 v Dolenji vasi pri Ribnici.
—–
Pisateljica in odvetnica LJUBA PRENNER je bila v letih od 1936 do 39 odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in v Ljubljani. 1941. leta je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Po vojni je bila odvetnica; zaradi nestrinjanja z novo oblastjo je bila nekaj časa zaprta. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest “Neznani storilec”. Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare “Slovo od mladosti.” Rodila se je na današnji dan leta 1906 v Prevaljah na Koroškem.
—-
MILOŠ BRELIH je iz elektrotehnike diplomiral na ljubljanski univerzi. Po okupaciji aprila leta 1941 je bil med ustanovitelji Kričača, ilegalne radijske postaje Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani, ki je bila izjemen glasnik v okupirani Evropi. Po prenehanju delovanja Kričača je odšel v partizane in med drugim postal načelnik oddelka za zveze pri glavnem štabu. Po vojni je prevzel vodenje nekdanje nemške tovarne letalskih delov v Mariboru in iz te vojne zapuščine naredil prvo slovensko tovarno avtomobilov, TAM. Delal je tudi v zveznih organih, bil minister v slovenski vladi, potem pa se je posvetil predvsem elektrogospodarstvu. Miloš Brelih se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trebnjem
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Metalurg in izumitelj vitez LAMBERT PANTZ je bil med drugim tudi vodja Zoisovih fužin v Bohinju in prvi tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe. Je zelo zaslužen za razvoj železarstva na Gorenjskem, saj je s svojimi izumi in racionalizacijo delovnih procesov ohranjal konkurenčnost te družbe na svetovnem trgu. Izumil je postopek za izdelavo izboljšanega feromangana v plavžu; s tem izdelkom je zaslovel po vsem svetu ter dobil več priznanj in zlato medaljo na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873. Izdelal in patentiral je tudi žičnico nihalko za prevoz rude z Begunjščice ter gozdarske tovorne žičnice na Pokljuki in Jelovici. Žičnico iz Blatnega dola na Jelovico so uporabljali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja in je tudi edina, ki ni speljana v ravni črti – kót pri vmesni postaji je 173 stopinj. Zdaj je zaščitena kot tehniški spomenik. Metalurg in izumitelj Lambert Pantz se je verjetno rodil leta 1825 v Tržiču.
——
MATKO PRELOVŠEK je na Dunaju diplomiral iz gradbeništva in najprej delal pri deželnem stavbarskem uradu v Ljubljani, nato pa pri mestnem gradbenem uradu. Odločilno je prispeval k popotresni prenovi Ljubljane, saj je posebno skrb namenjal mestni infrastrukturi, regulaciji Ljubljanice in izsuševanju Barja. Med drugim je sodeloval pri graditvi kompleksa dekliškega liceja Mladika, gimnazije za Bežigradom in mestne klavnice. Po vrnitvi arhitekta Jožeta Plečnika iz Prage leta 1921 je Prelovšek dosegel, da je le-ta lahko nemoteno uresničeval svojo vizijo slovenske prestolnice. Ime gradbenika Matka Prelovška je tako neločljivo povezano z nastajanjem “Plečnikove Ljubljane”, saj jo je kljub kratkovidnosti takratnih mestnih politikov znal uspešno uresničiti. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Mengšu.
——
PETER KOZINA je bil najprej trgovec in trgovski potnik, pozneje pa čevljarski podjetnik. V Ljubljani je ustanovil podjetje za izvoz izdelkov domače obrti in čevljev, leta 1903 pa skupaj z Gospodarsko banko in Zadružno zvezo še podjetje Peter Kozina&Comp. in ob pomoči kapitala Zadružne zveze začel v Tržiču graditi tovarno čevljev, pozneje znano pod imenom PEKO; leta 1917 je postal njen edini lastnik. Med svetovnima vojnama je odprl približno 50 prodajaln s čevlji. Podjetnik Peter Kozina se je rodil na današnji dan leta 1876 v Dolenji vasi pri Ribnici.
—–
Pisateljica in odvetnica LJUBA PRENNER je bila v letih od 1936 do 39 odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in v Ljubljani. 1941. leta je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Po vojni je bila odvetnica; zaradi nestrinjanja z novo oblastjo je bila nekaj časa zaprta. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest “Neznani storilec”. Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare “Slovo od mladosti.” Rodila se je na današnji dan leta 1906 v Prevaljah na Koroškem.
—-
MILOŠ BRELIH je iz elektrotehnike diplomiral na ljubljanski univerzi. Po okupaciji aprila leta 1941 je bil med ustanovitelji Kričača, ilegalne radijske postaje Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani, ki je bila izjemen glasnik v okupirani Evropi. Po prenehanju delovanja Kričača je odšel v partizane in med drugim postal načelnik oddelka za zveze pri glavnem štabu. Po vojni je prevzel vodenje nekdanje nemške tovarne letalskih delov v Mariboru in iz te vojne zapuščine naredil prvo slovensko tovarno avtomobilov, TAM. Delal je tudi v zveznih organih, bil minister v slovenski vladi, potem pa se je posvetil predvsem elektrogospodarstvu. Miloš Brelih se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trebnjem
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov