Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Metalurg in izumitelj vitez LAMBERT PANTZ je bil med drugim tudi vodja Zoisovih fužin v Bohinju in prvi tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe. Je zelo zaslužen za razvoj železarstva na Gorenjskem, saj je s svojimi izumi in racionalizacijo delovnih procesov ohranjal konkurenčnost te družbe na svetovnem trgu. Izumil je postopek za izdelavo izboljšanega feromangana v plavžu; s tem izdelkom je zaslovel po vsem svetu ter dobil več priznanj in zlato medaljo na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873. Izdelal in patentiral je tudi žičnico nihalko za prevoz rude z Begunjščice ter gozdarske tovorne žičnice na Pokljuki in Jelovici. Žičnico iz Blatnega dola na Jelovico so uporabljali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja in je tudi edina, ki ni speljana v ravni črti – kót pri vmesni postaji je 173 stopinj. Zdaj je zaščitena kot tehniški spomenik. Metalurg in izumitelj Lambert Pantz se je verjetno rodil leta 1825 v Tržiču.
——
MATKO PRELOVŠEK je na Dunaju diplomiral iz gradbeništva in najprej delal pri deželnem stavbarskem uradu v Ljubljani, nato pa pri mestnem gradbenem uradu. Odločilno je prispeval k popotresni prenovi Ljubljane, saj je posebno skrb namenjal mestni infrastrukturi, regulaciji Ljubljanice in izsuševanju Barja. Med drugim je sodeloval pri graditvi kompleksa dekliškega liceja Mladika, gimnazije za Bežigradom in mestne klavnice. Po vrnitvi arhitekta Jožeta Plečnika iz Prage leta 1921 je Prelovšek dosegel, da je le-ta lahko nemoteno uresničeval svojo vizijo slovenske prestolnice. Ime gradbenika Matka Prelovška je tako neločljivo povezano z nastajanjem “Plečnikove Ljubljane”, saj jo je kljub kratkovidnosti takratnih mestnih politikov znal uspešno uresničiti. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Mengšu.
——
PETER KOZINA je bil najprej trgovec in trgovski potnik, pozneje pa čevljarski podjetnik. V Ljubljani je ustanovil podjetje za izvoz izdelkov domače obrti in čevljev, leta 1903 pa skupaj z Gospodarsko banko in Zadružno zvezo še podjetje Peter Kozina&Comp. in ob pomoči kapitala Zadružne zveze začel v Tržiču graditi tovarno čevljev, pozneje znano pod imenom PEKO; leta 1917 je postal njen edini lastnik. Med svetovnima vojnama je odprl približno 50 prodajaln s čevlji. Podjetnik Peter Kozina se je rodil na današnji dan leta 1876 v Dolenji vasi pri Ribnici.
—–
Pisateljica in odvetnica LJUBA PRENNER je bila v letih od 1936 do 39 odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in v Ljubljani. 1941. leta je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Po vojni je bila odvetnica; zaradi nestrinjanja z novo oblastjo je bila nekaj časa zaprta. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest “Neznani storilec”. Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare “Slovo od mladosti.” Rodila se je na današnji dan leta 1906 v Prevaljah na Koroškem.
—-
MILOŠ BRELIH je iz elektrotehnike diplomiral na ljubljanski univerzi. Po okupaciji aprila leta 1941 je bil med ustanovitelji Kričača, ilegalne radijske postaje Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani, ki je bila izjemen glasnik v okupirani Evropi. Po prenehanju delovanja Kričača je odšel v partizane in med drugim postal načelnik oddelka za zveze pri glavnem štabu. Po vojni je prevzel vodenje nekdanje nemške tovarne letalskih delov v Mariboru in iz te vojne zapuščine naredil prvo slovensko tovarno avtomobilov, TAM. Delal je tudi v zveznih organih, bil minister v slovenski vladi, potem pa se je posvetil predvsem elektrogospodarstvu. Miloš Brelih se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trebnjem
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Metalurg in izumitelj vitez LAMBERT PANTZ je bil med drugim tudi vodja Zoisovih fužin v Bohinju in prvi tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe. Je zelo zaslužen za razvoj železarstva na Gorenjskem, saj je s svojimi izumi in racionalizacijo delovnih procesov ohranjal konkurenčnost te družbe na svetovnem trgu. Izumil je postopek za izdelavo izboljšanega feromangana v plavžu; s tem izdelkom je zaslovel po vsem svetu ter dobil več priznanj in zlato medaljo na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873. Izdelal in patentiral je tudi žičnico nihalko za prevoz rude z Begunjščice ter gozdarske tovorne žičnice na Pokljuki in Jelovici. Žičnico iz Blatnega dola na Jelovico so uporabljali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja in je tudi edina, ki ni speljana v ravni črti – kót pri vmesni postaji je 173 stopinj. Zdaj je zaščitena kot tehniški spomenik. Metalurg in izumitelj Lambert Pantz se je verjetno rodil leta 1825 v Tržiču.
——
MATKO PRELOVŠEK je na Dunaju diplomiral iz gradbeništva in najprej delal pri deželnem stavbarskem uradu v Ljubljani, nato pa pri mestnem gradbenem uradu. Odločilno je prispeval k popotresni prenovi Ljubljane, saj je posebno skrb namenjal mestni infrastrukturi, regulaciji Ljubljanice in izsuševanju Barja. Med drugim je sodeloval pri graditvi kompleksa dekliškega liceja Mladika, gimnazije za Bežigradom in mestne klavnice. Po vrnitvi arhitekta Jožeta Plečnika iz Prage leta 1921 je Prelovšek dosegel, da je le-ta lahko nemoteno uresničeval svojo vizijo slovenske prestolnice. Ime gradbenika Matka Prelovška je tako neločljivo povezano z nastajanjem “Plečnikove Ljubljane”, saj jo je kljub kratkovidnosti takratnih mestnih politikov znal uspešno uresničiti. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Mengšu.
——
PETER KOZINA je bil najprej trgovec in trgovski potnik, pozneje pa čevljarski podjetnik. V Ljubljani je ustanovil podjetje za izvoz izdelkov domače obrti in čevljev, leta 1903 pa skupaj z Gospodarsko banko in Zadružno zvezo še podjetje Peter Kozina&Comp. in ob pomoči kapitala Zadružne zveze začel v Tržiču graditi tovarno čevljev, pozneje znano pod imenom PEKO; leta 1917 je postal njen edini lastnik. Med svetovnima vojnama je odprl približno 50 prodajaln s čevlji. Podjetnik Peter Kozina se je rodil na današnji dan leta 1876 v Dolenji vasi pri Ribnici.
—–
Pisateljica in odvetnica LJUBA PRENNER je bila v letih od 1936 do 39 odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in v Ljubljani. 1941. leta je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Po vojni je bila odvetnica; zaradi nestrinjanja z novo oblastjo je bila nekaj časa zaprta. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest “Neznani storilec”. Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare “Slovo od mladosti.” Rodila se je na današnji dan leta 1906 v Prevaljah na Koroškem.
—-
MILOŠ BRELIH je iz elektrotehnike diplomiral na ljubljanski univerzi. Po okupaciji aprila leta 1941 je bil med ustanovitelji Kričača, ilegalne radijske postaje Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani, ki je bila izjemen glasnik v okupirani Evropi. Po prenehanju delovanja Kričača je odšel v partizane in med drugim postal načelnik oddelka za zveze pri glavnem štabu. Po vojni je prevzel vodenje nekdanje nemške tovarne letalskih delov v Mariboru in iz te vojne zapuščine naredil prvo slovensko tovarno avtomobilov, TAM. Delal je tudi v zveznih organih, bil minister v slovenski vladi, potem pa se je posvetil predvsem elektrogospodarstvu. Miloš Brelih se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trebnjem
Portorož v zgodovinskih virih »Slovenia« iz pisma Valentinu Vodniku Pota primorske učiteljice
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Neveljaven email naslov