Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Metalurg in izumitelj vitez LAMBERT PANTZ je bil med drugim tudi vodja Zoisovih fužin v Bohinju in prvi tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe. Je zelo zaslužen za razvoj železarstva na Gorenjskem, saj je s svojimi izumi in racionalizacijo delovnih procesov ohranjal konkurenčnost te družbe na svetovnem trgu. Izumil je postopek za izdelavo izboljšanega feromangana v plavžu; s tem izdelkom je zaslovel po vsem svetu ter dobil več priznanj in zlato medaljo na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873. Izdelal in patentiral je tudi žičnico nihalko za prevoz rude z Begunjščice ter gozdarske tovorne žičnice na Pokljuki in Jelovici. Žičnico iz Blatnega dola na Jelovico so uporabljali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja in je tudi edina, ki ni speljana v ravni črti – kót pri vmesni postaji je 173 stopinj. Zdaj je zaščitena kot tehniški spomenik. Metalurg in izumitelj Lambert Pantz se je verjetno rodil leta 1825 v Tržiču.
——
MATKO PRELOVŠEK je na Dunaju diplomiral iz gradbeništva in najprej delal pri deželnem stavbarskem uradu v Ljubljani, nato pa pri mestnem gradbenem uradu. Odločilno je prispeval k popotresni prenovi Ljubljane, saj je posebno skrb namenjal mestni infrastrukturi, regulaciji Ljubljanice in izsuševanju Barja. Med drugim je sodeloval pri graditvi kompleksa dekliškega liceja Mladika, gimnazije za Bežigradom in mestne klavnice. Po vrnitvi arhitekta Jožeta Plečnika iz Prage leta 1921 je Prelovšek dosegel, da je le-ta lahko nemoteno uresničeval svojo vizijo slovenske prestolnice. Ime gradbenika Matka Prelovška je tako neločljivo povezano z nastajanjem “Plečnikove Ljubljane”, saj jo je kljub kratkovidnosti takratnih mestnih politikov znal uspešno uresničiti. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Mengšu.
——
PETER KOZINA je bil najprej trgovec in trgovski potnik, pozneje pa čevljarski podjetnik. V Ljubljani je ustanovil podjetje za izvoz izdelkov domače obrti in čevljev, leta 1903 pa skupaj z Gospodarsko banko in Zadružno zvezo še podjetje Peter Kozina&Comp. in ob pomoči kapitala Zadružne zveze začel v Tržiču graditi tovarno čevljev, pozneje znano pod imenom PEKO; leta 1917 je postal njen edini lastnik. Med svetovnima vojnama je odprl približno 50 prodajaln s čevlji. Podjetnik Peter Kozina se je rodil na današnji dan leta 1876 v Dolenji vasi pri Ribnici.
—–
Pisateljica in odvetnica LJUBA PRENNER je bila v letih od 1936 do 39 odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in v Ljubljani. 1941. leta je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Po vojni je bila odvetnica; zaradi nestrinjanja z novo oblastjo je bila nekaj časa zaprta. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest “Neznani storilec”. Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare “Slovo od mladosti.” Rodila se je na današnji dan leta 1906 v Prevaljah na Koroškem.
—-
MILOŠ BRELIH je iz elektrotehnike diplomiral na ljubljanski univerzi. Po okupaciji aprila leta 1941 je bil med ustanovitelji Kričača, ilegalne radijske postaje Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani, ki je bila izjemen glasnik v okupirani Evropi. Po prenehanju delovanja Kričača je odšel v partizane in med drugim postal načelnik oddelka za zveze pri glavnem štabu. Po vojni je prevzel vodenje nekdanje nemške tovarne letalskih delov v Mariboru in iz te vojne zapuščine naredil prvo slovensko tovarno avtomobilov, TAM. Delal je tudi v zveznih organih, bil minister v slovenski vladi, potem pa se je posvetil predvsem elektrogospodarstvu. Miloš Brelih se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trebnjem
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Metalurg in izumitelj vitez LAMBERT PANTZ je bil med drugim tudi vodja Zoisovih fužin v Bohinju in prvi tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe. Je zelo zaslužen za razvoj železarstva na Gorenjskem, saj je s svojimi izumi in racionalizacijo delovnih procesov ohranjal konkurenčnost te družbe na svetovnem trgu. Izumil je postopek za izdelavo izboljšanega feromangana v plavžu; s tem izdelkom je zaslovel po vsem svetu ter dobil več priznanj in zlato medaljo na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873. Izdelal in patentiral je tudi žičnico nihalko za prevoz rude z Begunjščice ter gozdarske tovorne žičnice na Pokljuki in Jelovici. Žičnico iz Blatnega dola na Jelovico so uporabljali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja in je tudi edina, ki ni speljana v ravni črti – kót pri vmesni postaji je 173 stopinj. Zdaj je zaščitena kot tehniški spomenik. Metalurg in izumitelj Lambert Pantz se je verjetno rodil leta 1825 v Tržiču.
——
MATKO PRELOVŠEK je na Dunaju diplomiral iz gradbeništva in najprej delal pri deželnem stavbarskem uradu v Ljubljani, nato pa pri mestnem gradbenem uradu. Odločilno je prispeval k popotresni prenovi Ljubljane, saj je posebno skrb namenjal mestni infrastrukturi, regulaciji Ljubljanice in izsuševanju Barja. Med drugim je sodeloval pri graditvi kompleksa dekliškega liceja Mladika, gimnazije za Bežigradom in mestne klavnice. Po vrnitvi arhitekta Jožeta Plečnika iz Prage leta 1921 je Prelovšek dosegel, da je le-ta lahko nemoteno uresničeval svojo vizijo slovenske prestolnice. Ime gradbenika Matka Prelovška je tako neločljivo povezano z nastajanjem “Plečnikove Ljubljane”, saj jo je kljub kratkovidnosti takratnih mestnih politikov znal uspešno uresničiti. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Mengšu.
——
PETER KOZINA je bil najprej trgovec in trgovski potnik, pozneje pa čevljarski podjetnik. V Ljubljani je ustanovil podjetje za izvoz izdelkov domače obrti in čevljev, leta 1903 pa skupaj z Gospodarsko banko in Zadružno zvezo še podjetje Peter Kozina&Comp. in ob pomoči kapitala Zadružne zveze začel v Tržiču graditi tovarno čevljev, pozneje znano pod imenom PEKO; leta 1917 je postal njen edini lastnik. Med svetovnima vojnama je odprl približno 50 prodajaln s čevlji. Podjetnik Peter Kozina se je rodil na današnji dan leta 1876 v Dolenji vasi pri Ribnici.
—–
Pisateljica in odvetnica LJUBA PRENNER je bila v letih od 1936 do 39 odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in v Ljubljani. 1941. leta je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Po vojni je bila odvetnica; zaradi nestrinjanja z novo oblastjo je bila nekaj časa zaprta. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest “Neznani storilec”. Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare “Slovo od mladosti.” Rodila se je na današnji dan leta 1906 v Prevaljah na Koroškem.
—-
MILOŠ BRELIH je iz elektrotehnike diplomiral na ljubljanski univerzi. Po okupaciji aprila leta 1941 je bil med ustanovitelji Kričača, ilegalne radijske postaje Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani, ki je bila izjemen glasnik v okupirani Evropi. Po prenehanju delovanja Kričača je odšel v partizane in med drugim postal načelnik oddelka za zveze pri glavnem štabu. Po vojni je prevzel vodenje nekdanje nemške tovarne letalskih delov v Mariboru in iz te vojne zapuščine naredil prvo slovensko tovarno avtomobilov, TAM. Delal je tudi v zveznih organih, bil minister v slovenski vladi, potem pa se je posvetil predvsem elektrogospodarstvu. Miloš Brelih se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trebnjem
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov