Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filolog, učitelj in metodik slovenskega jezika JANEZ DEBEVEC je v letih od 1795 do 97 na ljubljanskem bogoslovju predaval slovenščino. To sicer kratko obdobje je bilo za tisti čas zelo pomembno, saj je študente pripravljal za delovanje med ljudstvom. Za trivialne šole je med drugim pripravil in izdal “Kranjski plateltaf”, kratek abecednik z metodiko slovenskega branja. Poznejše izdaje tega učbenika so imele tudi nekaj podučnih zgodbic.
Tista o radovednem otroku govori o dečku, ki vpraša mamo, kam bi prišel, če bi šel iz mesta. Mati mu odgovori, da bi prišel v predmestje, nato iz vasi v vas in tako do morja. Ker otroka zanima svet, mu mati pove nekaj o celinah in morjih. Otrok vpraša, kje je vse to izvedela in ona mu odgovori, da iz knjig. Zato deček sklene, da se bo učil in ta sklep tudi uresničuje. Snov teh zgodbic je vzeta iz otroškega življenja in pomenijo napredek v razvoju abecednega berila, ki je bilo dotlej večinoma nabožno. Učitelj Janez Debevec se je rodil na današnji dan leta 1758 v Ljubljani.
—–
KAREL KERN – rodil se je leta 1829 v Trstu – je v avstrijski mornarici napredoval od zastavnika fregate do drugih činov, nazadnje do kapetana bojne ladje. Julija leta 1866 je kot poveljnik oklepne fregate Salamander sodeloval v znameniti bitki med italijansko in avstrijsko mornarico pri otoku Visu. Italijansko ladjevje, ki je takrat poskušalo zasesti ta otok, je presenetila avstrijska mornarica s precej šibkejšo floto, ga premagala in tako zagotovila Avstriji popoln nadzor nad Jadranskim morjem vse do konca prve svetovne vojne. Za zasluge v tej bitki je bil kontraadmiral Karel Kern odlikovan s križem viteštva Leopoldovega reda z bojno dekoracijo.
—–
Na današnji dan leta 1859 se je v Škofji Loki rodil agronom, publicist in organizator kmetijstva GUSTAV PIRC. Prizadeval si je zlasti za razvoj ter gospodarski in politični pomen Kranjske kmetijske družbe. Ta je v njegovem času imela približno deset tisoč članov in 60 podružnic. Do prve svetovne vojne je vodil obnovo vinogradov in uvajal evropske vinske in sadne sorte. Bil je tudi osrednji organizator živinorejskih in mlekarskih zadrug. Gustav Pirc je pisal v številne kmetijske časnike, bil član upravnih odborov v društvih, podjetjih, zadrugah in bankah ter eden vodilnih v Samostojni kmetski stranki.
——
Kemičarka ANA KANSKY je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Leta 1920 je z delom “O učinkovanju formalina na škrob” prva doktorirala na leto dni prej ustanovljeni ljubljanski univerzi. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila tovarno farmacevtskih izdelkov, žveplenega etra in etra za narkozo. Ana Kansky se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Ložah pri Vipavi.
——
Jezikoslovec, pisec filoloških del in prevajalec JOŽE SEVER je leta 1955 na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenskega, ruskega in angleškega jezika ter nato poučeval na gimnazijah v Kočevju in Novem mestu. Po izpopolnjevanju v Sovjetski zvezi je leta 1971 postal lektor za ruski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani. S filološko razgledanostjo ter izjemnim občutkom za preučevanje in poučevanje jezika je odločilno vplival na tvorno oblikovanje in izvajanje pedagoško-znanstvenih programov na katedrah za ruski jezik in literaturo. Bil je soavtor nekaj slovarjev, recenzent pomembnejših učbenikov ruskega jezika ter prevajalec znanstvene publicistike, napisal pa je tudi kulturnozgodovinski vodnik “Po Dolenjski od Škofljice do Bogenšperka”. Jože Sever se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Filolog, učitelj in metodik slovenskega jezika JANEZ DEBEVEC je v letih od 1795 do 97 na ljubljanskem bogoslovju predaval slovenščino. To sicer kratko obdobje je bilo za tisti čas zelo pomembno, saj je študente pripravljal za delovanje med ljudstvom. Za trivialne šole je med drugim pripravil in izdal “Kranjski plateltaf”, kratek abecednik z metodiko slovenskega branja. Poznejše izdaje tega učbenika so imele tudi nekaj podučnih zgodbic.
Tista o radovednem otroku govori o dečku, ki vpraša mamo, kam bi prišel, če bi šel iz mesta. Mati mu odgovori, da bi prišel v predmestje, nato iz vasi v vas in tako do morja. Ker otroka zanima svet, mu mati pove nekaj o celinah in morjih. Otrok vpraša, kje je vse to izvedela in ona mu odgovori, da iz knjig. Zato deček sklene, da se bo učil in ta sklep tudi uresničuje. Snov teh zgodbic je vzeta iz otroškega življenja in pomenijo napredek v razvoju abecednega berila, ki je bilo dotlej večinoma nabožno. Učitelj Janez Debevec se je rodil na današnji dan leta 1758 v Ljubljani.
—–
KAREL KERN – rodil se je leta 1829 v Trstu – je v avstrijski mornarici napredoval od zastavnika fregate do drugih činov, nazadnje do kapetana bojne ladje. Julija leta 1866 je kot poveljnik oklepne fregate Salamander sodeloval v znameniti bitki med italijansko in avstrijsko mornarico pri otoku Visu. Italijansko ladjevje, ki je takrat poskušalo zasesti ta otok, je presenetila avstrijska mornarica s precej šibkejšo floto, ga premagala in tako zagotovila Avstriji popoln nadzor nad Jadranskim morjem vse do konca prve svetovne vojne. Za zasluge v tej bitki je bil kontraadmiral Karel Kern odlikovan s križem viteštva Leopoldovega reda z bojno dekoracijo.
—–
Na današnji dan leta 1859 se je v Škofji Loki rodil agronom, publicist in organizator kmetijstva GUSTAV PIRC. Prizadeval si je zlasti za razvoj ter gospodarski in politični pomen Kranjske kmetijske družbe. Ta je v njegovem času imela približno deset tisoč članov in 60 podružnic. Do prve svetovne vojne je vodil obnovo vinogradov in uvajal evropske vinske in sadne sorte. Bil je tudi osrednji organizator živinorejskih in mlekarskih zadrug. Gustav Pirc je pisal v številne kmetijske časnike, bil član upravnih odborov v društvih, podjetjih, zadrugah in bankah ter eden vodilnih v Samostojni kmetski stranki.
——
Kemičarka ANA KANSKY je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Leta 1920 je z delom “O učinkovanju formalina na škrob” prva doktorirala na leto dni prej ustanovljeni ljubljanski univerzi. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila tovarno farmacevtskih izdelkov, žveplenega etra in etra za narkozo. Ana Kansky se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Ložah pri Vipavi.
——
Jezikoslovec, pisec filoloških del in prevajalec JOŽE SEVER je leta 1955 na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenskega, ruskega in angleškega jezika ter nato poučeval na gimnazijah v Kočevju in Novem mestu. Po izpopolnjevanju v Sovjetski zvezi je leta 1971 postal lektor za ruski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani. S filološko razgledanostjo ter izjemnim občutkom za preučevanje in poučevanje jezika je odločilno vplival na tvorno oblikovanje in izvajanje pedagoško-znanstvenih programov na katedrah za ruski jezik in literaturo. Bil je soavtor nekaj slovarjev, recenzent pomembnejših učbenikov ruskega jezika ter prevajalec znanstvene publicistike, napisal pa je tudi kulturnozgodovinski vodnik “Po Dolenjski od Škofljice do Bogenšperka”. Jože Sever se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov