Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filolog, učitelj in metodik slovenskega jezika JANEZ DEBEVEC je v letih od 1795 do 97 na ljubljanskem bogoslovju predaval slovenščino. To sicer kratko obdobje je bilo za tisti čas zelo pomembno, saj je študente pripravljal za delovanje med ljudstvom. Za trivialne šole je med drugim pripravil in izdal “Kranjski plateltaf”, kratek abecednik z metodiko slovenskega branja. Poznejše izdaje tega učbenika so imele tudi nekaj podučnih zgodbic.
Tista o radovednem otroku govori o dečku, ki vpraša mamo, kam bi prišel, če bi šel iz mesta. Mati mu odgovori, da bi prišel v predmestje, nato iz vasi v vas in tako do morja. Ker otroka zanima svet, mu mati pove nekaj o celinah in morjih. Otrok vpraša, kje je vse to izvedela in ona mu odgovori, da iz knjig. Zato deček sklene, da se bo učil in ta sklep tudi uresničuje. Snov teh zgodbic je vzeta iz otroškega življenja in pomenijo napredek v razvoju abecednega berila, ki je bilo dotlej večinoma nabožno. Učitelj Janez Debevec se je rodil na današnji dan leta 1758 v Ljubljani.
—–
KAREL KERN – rodil se je leta 1829 v Trstu – je v avstrijski mornarici napredoval od zastavnika fregate do drugih činov, nazadnje do kapetana bojne ladje. Julija leta 1866 je kot poveljnik oklepne fregate Salamander sodeloval v znameniti bitki med italijansko in avstrijsko mornarico pri otoku Visu. Italijansko ladjevje, ki je takrat poskušalo zasesti ta otok, je presenetila avstrijska mornarica s precej šibkejšo floto, ga premagala in tako zagotovila Avstriji popoln nadzor nad Jadranskim morjem vse do konca prve svetovne vojne. Za zasluge v tej bitki je bil kontraadmiral Karel Kern odlikovan s križem viteštva Leopoldovega reda z bojno dekoracijo.
—–
Na današnji dan leta 1859 se je v Škofji Loki rodil agronom, publicist in organizator kmetijstva GUSTAV PIRC. Prizadeval si je zlasti za razvoj ter gospodarski in politični pomen Kranjske kmetijske družbe. Ta je v njegovem času imela približno deset tisoč članov in 60 podružnic. Do prve svetovne vojne je vodil obnovo vinogradov in uvajal evropske vinske in sadne sorte. Bil je tudi osrednji organizator živinorejskih in mlekarskih zadrug. Gustav Pirc je pisal v številne kmetijske časnike, bil član upravnih odborov v društvih, podjetjih, zadrugah in bankah ter eden vodilnih v Samostojni kmetski stranki.
——
Kemičarka ANA KANSKY je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Leta 1920 je z delom “O učinkovanju formalina na škrob” prva doktorirala na leto dni prej ustanovljeni ljubljanski univerzi. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila tovarno farmacevtskih izdelkov, žveplenega etra in etra za narkozo. Ana Kansky se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Ložah pri Vipavi.
——
Jezikoslovec, pisec filoloških del in prevajalec JOŽE SEVER je leta 1955 na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenskega, ruskega in angleškega jezika ter nato poučeval na gimnazijah v Kočevju in Novem mestu. Po izpopolnjevanju v Sovjetski zvezi je leta 1971 postal lektor za ruski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani. S filološko razgledanostjo ter izjemnim občutkom za preučevanje in poučevanje jezika je odločilno vplival na tvorno oblikovanje in izvajanje pedagoško-znanstvenih programov na katedrah za ruski jezik in literaturo. Bil je soavtor nekaj slovarjev, recenzent pomembnejših učbenikov ruskega jezika ter prevajalec znanstvene publicistike, napisal pa je tudi kulturnozgodovinski vodnik “Po Dolenjski od Škofljice do Bogenšperka”. Jože Sever se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Filolog, učitelj in metodik slovenskega jezika JANEZ DEBEVEC je v letih od 1795 do 97 na ljubljanskem bogoslovju predaval slovenščino. To sicer kratko obdobje je bilo za tisti čas zelo pomembno, saj je študente pripravljal za delovanje med ljudstvom. Za trivialne šole je med drugim pripravil in izdal “Kranjski plateltaf”, kratek abecednik z metodiko slovenskega branja. Poznejše izdaje tega učbenika so imele tudi nekaj podučnih zgodbic.
Tista o radovednem otroku govori o dečku, ki vpraša mamo, kam bi prišel, če bi šel iz mesta. Mati mu odgovori, da bi prišel v predmestje, nato iz vasi v vas in tako do morja. Ker otroka zanima svet, mu mati pove nekaj o celinah in morjih. Otrok vpraša, kje je vse to izvedela in ona mu odgovori, da iz knjig. Zato deček sklene, da se bo učil in ta sklep tudi uresničuje. Snov teh zgodbic je vzeta iz otroškega življenja in pomenijo napredek v razvoju abecednega berila, ki je bilo dotlej večinoma nabožno. Učitelj Janez Debevec se je rodil na današnji dan leta 1758 v Ljubljani.
—–
KAREL KERN – rodil se je leta 1829 v Trstu – je v avstrijski mornarici napredoval od zastavnika fregate do drugih činov, nazadnje do kapetana bojne ladje. Julija leta 1866 je kot poveljnik oklepne fregate Salamander sodeloval v znameniti bitki med italijansko in avstrijsko mornarico pri otoku Visu. Italijansko ladjevje, ki je takrat poskušalo zasesti ta otok, je presenetila avstrijska mornarica s precej šibkejšo floto, ga premagala in tako zagotovila Avstriji popoln nadzor nad Jadranskim morjem vse do konca prve svetovne vojne. Za zasluge v tej bitki je bil kontraadmiral Karel Kern odlikovan s križem viteštva Leopoldovega reda z bojno dekoracijo.
—–
Na današnji dan leta 1859 se je v Škofji Loki rodil agronom, publicist in organizator kmetijstva GUSTAV PIRC. Prizadeval si je zlasti za razvoj ter gospodarski in politični pomen Kranjske kmetijske družbe. Ta je v njegovem času imela približno deset tisoč članov in 60 podružnic. Do prve svetovne vojne je vodil obnovo vinogradov in uvajal evropske vinske in sadne sorte. Bil je tudi osrednji organizator živinorejskih in mlekarskih zadrug. Gustav Pirc je pisal v številne kmetijske časnike, bil član upravnih odborov v društvih, podjetjih, zadrugah in bankah ter eden vodilnih v Samostojni kmetski stranki.
——
Kemičarka ANA KANSKY je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Leta 1920 je z delom “O učinkovanju formalina na škrob” prva doktorirala na leto dni prej ustanovljeni ljubljanski univerzi. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila tovarno farmacevtskih izdelkov, žveplenega etra in etra za narkozo. Ana Kansky se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Ložah pri Vipavi.
——
Jezikoslovec, pisec filoloških del in prevajalec JOŽE SEVER je leta 1955 na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenskega, ruskega in angleškega jezika ter nato poučeval na gimnazijah v Kočevju in Novem mestu. Po izpopolnjevanju v Sovjetski zvezi je leta 1971 postal lektor za ruski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani. S filološko razgledanostjo ter izjemnim občutkom za preučevanje in poučevanje jezika je odločilno vplival na tvorno oblikovanje in izvajanje pedagoško-znanstvenih programov na katedrah za ruski jezik in literaturo. Bil je soavtor nekaj slovarjev, recenzent pomembnejših učbenikov ruskega jezika ter prevajalec znanstvene publicistike, napisal pa je tudi kulturnozgodovinski vodnik “Po Dolenjski od Škofljice do Bogenšperka”. Jože Sever se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov