Astronom, matematik, geograf in kartograf  IVAN  DIZMA  FLORJANČIČ  DE  GRINFELD  je opravljal več pomembnih cerkvenih funkcij, v drugi polovici 18. stoletja pa je bil arhidiakon cistercijanskega samostana v Stični. Takrat je izmeril in izrisal samostanske posesti ter verjetno dobil zamisel za svoje življenjsko delo – izdelavo prvega zemljevida Kranjske v velikem merilu. Dvanajst listni zemljevid v razmerju 1: 111.000 je po desetletju dela končal leta 1744.

Zemljevid je tudi zgleden primerek grafične umetnosti, saj je med baročno likovno opremo, zlasti bogato na obrobju zemljevida, tudi prikaz Ljubljane v veduti in tlorisu. Do te Florjančičeve zemljemerske mojstrovine ni bilo slovensko glavno mesto še nikoli tako natančno upodobljeno. Zemljevid tudi po natančnosti močno presega Valvazorjevega, po pomenu pa ga je prerasel šele Kozlerjev zemljevid slovenske dežele, ki je nastal kar 120 let pozneje.

V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so ohranjeni tudi rokopisi številnih Florjančičevih razprav iz astronomije in matematike oziroma tabel z navodili za uporabo pri astronomskem računanju, tabel in teorij o gibanju Sonca in deloma Lune, pa tudi geometrični priročnik, kvadratura kroga ter zapisi o njegovem opazovanju Sonca in Lune. Zgradil je tudi svojo lastno zvezdarno ter napisal knjigo o merjenju časa.  Ivan Dizma Florjančič de Grinfeld se je rodil na današnji dan leta 1691 v Ljubljani.

—–  

Gledališki igralec, režiser, pedagog in dramatik  IGNACIJ  BORŠTNIK  se je rodil na današnji dan leta 1858 v Cerkljah na Gorenjskem. Nekaj let je bil bančni uradnik, leta 1882 pa je začel nastopati v Dramatičnem društvu, nekakšnem predhodniku narodnega gledališča.  Profesionalnih igralcev ter režiserjev v tistem času še nismo imeli, zato se je društvo odločilo, da nadarjenega mladega igralca pošlje na Dunaj študirat dramsko igro, saj je želelo profesionalizirati amaterski značaj takratnega gledališča.

Po vrnitvi v Ljubljano je Borštnik postal naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča ter vzgojitelj nadarjenih mladih igralcev. Sodeloval je pri odprtju novega Deželnega gledališča leta 1882; za to priložnost je priredil in režiral Jurčičevo Veroniko Deseniško. Tri leta pozneje je z ženo Zofijo, tudi igralko, odšel v Zagreb, v Hrvatsko narodno kazalište. Tam je leta 1900  prevedel, režiral in nastopil v glavni vlogi v Cankarjevi drami Jakob Ruda. To je bila prva predstava slovenskega dramskega teksta v hrvaškem jeziku.

Ignacija Borštnika štejemo za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem; bil je naš prvi režiser v sodobnem pomenu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog. Po njem se imenuje tudi najpomembnejši slovenski nacionalni gledališki festival – Borštnikovo srečanje. Na njem podeljujejo nagrade najboljšim predstavam, igralcem in režiserjem ter častne nagrade za življenjsko delo – Borštnikov prstan.

—–

 Na današnji dan leta 1868 se je v Cerknem rodil  skladatelj  PETER  JEREB.  Glasbeno se je izobraževal na orglarski šoli v Ljubljani, nato pa je večino življenja delal v Litiji. Bil je občinski tajnik, orglar in vodja pevskega zbora Lipa. Njegove številne zborovske pesmi so zaradi prijetne in iskreno doživete melodike priljubljene še danes, na primer: Pelin roža, Vetrček moj, Napitnica, Na Posavju in Zimska. Peter Jereb je pisal tudi cerkvene vokalne skladbe ter jih objavljal v Novih akordih in Cerkvenem glasbeniku.