Baročni slikar iz Antwerpna ALMANACH ali ALLMENACO je v tretji četrtini 17. stoletja deloval tudi na Kranjskem. Njegove freske v gradovih Iški turn in Bokalce in v obednici frančiškanskega samostana v Ljubljani omenja že Janez Vajkard Valvasor. Ohranilo se je tudi nekaj njegovih portretov, vedut ter platen z žanrskimi, bojnimi in mitološkimi motivi. Dve sliki baročnega slikarja Almanacha – »Kvartopirci« in »Kmečka družina« – sta tudi v ljubljanski Narodni galeriji.
—–
Gradbenik, gospodarstvenik in kulturni delavec HUGO ÚHLI R je leta 1906 diplomiral na Tehniški visoki šoli v Pragi, nekaj let pozneje pa v Ljubljani ustanovil tehnični urad in gradbeno podjetje. Projektiral je mostove, elektrarne, pivovarne, tovarne sladkorja in vodne pregrade ter vodil graditve. Sodeloval je tudi pri projektih za osuševanje Ljubljanskega barja, melioriranje v porečjih Save, Ljubljanice in Krke ter se ukvarjal s kalcifikacijo kislih in izboljševanjem zamočvirjenih zemljišč. V svoji lastni založbi »Umetniška propaganda« je v letih od 1915 do 1946 med drugim izdal več kot sto knjig; nekaj jih je sam tudi uredil, prevedel ali napisal. Zbral je več kot tisoč slik in plastik, predvsem slovenskih umetnikov. Hugo Uhlir se je rodil na današnji dan leta 1881 v Golčuv Jeníkovu na Češkem.
—–
Ena naših najuglednejših opernih in koncertnih pevk CIRILA MEDVED ŠKERLJ je bila tudi pedagoginja in gledališka igralka. Glasbo in igralsko umetnost je študirala na Dunaju, nato pa je sprva nastopala kot koncertna pevka v Trstu in Gorici. Od leta 1918 je bila članica Opere, v letih od 1921 do 1937 pa Drame Narodnega gledališča v Ljubljani. Hkrati je vodila operno šolo na konservatoriju Glasbene matice. Bila je igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor, vendar je oblikovala tudi resne in tehtne karakterne vloge. Rodila se je na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
——
Na današnji dan pred 25-imi leti je v Kočevskem rogu pred množičnim grobiščem domobrancev, ki so jih Britanci po koncu druge svetovne vojne vrnili z avstrijske Koroške in so bili tu brez sodnih procesov pobiti, potekala spravna slovesnost. Udeležili so se je najvišji predstavniki političnega in javnega življenja s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, mašo pa je vodil ljubljanski metropolit, nadškof doktor Alojzij Šuštar. Na slovesnosti je bilo več deset tisoč ljudi.
Slovenska škofovska konferenca je spravo z mrtvimi označila kot spoštljivo priznanje dostojnega spomina vseh mrtvih ne glede na to, kako in zaradi kakšnega prepričanja so izgubili življenje, zavzela se je za ureditev grobov in presojo dogodkov v času druge svetovne vojne in po njej v okviru tedanje dobe in tedanjih razmer ter ob čim jasnejšem ugotavljanju vzročnih povezav. Po mnenju škofov bi se morali tudi odpovedati vsaki želji po obračunavanju.