Na današnji dan pred 140-imi leti so z odlokom avstrijskega cesarsko-kraljevega namestništva v Trstu učiteljišče v Kopru preuredili v tri oddelke: slovenskega, hrvaškega in italijanskega.Na njem naj bi se šolali bodoči učitelji za osnovne šole v Istri. Iz verskega sklada nepremičnin so učiteljišču dodelili nekdanji frančiškanski samostan, v katerem sta že delovali osnovni šoli za dečke in deklice. Posebna ministrska odredba je uredila tudi vprašanje učnega jezika. V vseh treh oddelkih so v maternem jeziku poučevali zgodovino, matematiko, geometrijo, risanje, prirodopis in fiziko. Učni jezik je bil sicer po večini odvisen od razpoložljivega učnega kadra, a kljub odporu in protestom je bil uradni jezik ves čas nemški.

Velike zasluge za nastanek koprskega učiteljišča ima brez dvoma tudi  šolnik  in  deželni  šolski  nadzornik , Beneški Slovenec  Anton Klodič,  vitez  Sabládoski.   Slovel je kot prizadeven profesor in zaveden Slovenec, v učnih načrtih za Primorsko pa je slovenščini namenjal posebno pozornost in tako je bilo v tistem času šolstvo v tej pokrajini bolj slovensko kakor v drugih slovenskih deželah.

—–

 Odvetnik  STANKO TOMŠIČ  je leta 1935 diplomiral na pravni fakulteti v  Ljubljani in kmalu postal samostojni odvetnik. Že kot študent je bil med organizatorji levičarske mladine ter deloval v akademskem agrarnem klubu Njiva in v Zvezi Društev kmetskih fantov in deklet. Po okupaciji leta 1941 se je    vključil v delo Osvobodilne fronte, postal predsednik njenega odvetniškega matičnega odbora ter brezplačno pravno zastopal družine borcev narodnoosvobodilne vojske. V začetku leta 1944 je odšel v ilegalo, bil po izdaji zaprt v domobranski prisilni delavnici in tik pred koncem vojne ustreljen. Stanko Tomšič se je rodil na današnji dan leta 1901 v Skópem v okolici Sežane.

—-

Zborovodja in skladatelj JANEZ  KUHAR je bil med 2. svetovno vojno glasbeni  vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju in zborovodja Partizanskega pevskega zbora.  Takrat je napisal vrsto pesmi in koračnic, med njimi Hej brigade,  Počiva jezero v tihoti, Bosa pojdiva dekle obsorej, V hribe šel je partizan, Tam na Pugled gori in Jutri gremo v napad, ki je tako rekoč ponarodela..

Po vojni je bil ustanovitelj in vodja zbora cicibanov ter otroškega in mladinskega zbora Radia Ljubljana, do leta 1972 pa tudi glasbeni  urednik na našem radiu. Lepe uspehe je dosegel tudi z otroškim in dekliškim pevskim zborom glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane. Kot odličen harmonikar je ustvarjal skladbe za harmoniko solo in spodbujal delovanje harmonikarskih orkestrov.

S posnetki in javnimi nastopi ter številnimi zborovskimi deli za mladinske zasedbe, v katerih se je približal otroškemu ljudskemu izročilu, je pomembno vplival na razvoj slovenskega mladinskega zborovstva. Za svoje delo je leta 1997 prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Striček Janez, kot so mu rekli otroci, njegovi najmlajši pevci, zborovodja in skladatelj Janez Kuhar, se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.