Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
BARBARA CELJSKA, po poroki s cesarjem Sigismundom Luksemburškim rimsko-nemška cesarica, je bila najnaprednejša predstavnica grofovsko-knežje dinastije Celjskih. V vsem je presegala srednjeveški okvir v družinsko življenje umaknjene visoke plemkinje in je razvila že popolnoma renesančen lik osebnostno ozaveščene in samostojno družbeno delujoče izobražene aristokratke. Barbara se je Hermanu II. Celjskemu rodila okoli leta 1387 v Celju. Pridobila si je humanistično izobrazbo in poleg latinščine govorila več tujih jezikov. Oče jo je navdušil za astrologijo, ukvarjala pa se je tudi z alkimijo.
Predvsem med bivanjem na Češkem – leta 1437 je bila okronana tudi za češko kraljico – je delala praktične poskuse in tam so jo obiskovali številni znameniti alkimisti. Pri raziskavah ji ni bilo pomembno iskanje zlata, ampak ukvarjanje z alkimijo kot naravoslovno disciplino. Pri tem delu ji je bilo poglavitno spoznavanje, praktično uporabo pa je usmerjala v zdravstvene in kozmetične namene. Astrologinja in alkimistka, rimsko-nemška cesarica in češka kraljica Barbara Celjska je umrla na današnji dan leta 1451. Pokopana je v kraljevi grobnici v Pragi.
—–
Učitelj in publicist DRAGO PAHOR se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Škednju. Maturiral je na tolminskem učiteljišču. Najprej je poučeval v Barkovljah pri Trstu, nato v Ljubljani in pozneje v Trbovljah. Med drugo svetovno vojno je pripravljal in vodil partizanske šole, učiteljske tečaje in bil šolski nadzornik goriškega oziroma srednjeprimorskega okrožja. Po vojni je deloval na Tržaškem in leta 1953 ustanovil organizacijo slovenskih tabornikov v Italiji »Rod modrega vala«. Posvečal se je tudi raziskovanju primorske preteklosti, še posebno zgodovini slovenskega šolstva na Primorskem in o tem objavil več publikacij. Učitelj in publicist Drago Pahor je za svoje delo dobil Žagarjevo nagrado.
—–
V začetku meseca julija leta1995 je vojska Republike srbske začela pohod na Srebrenico, takrat muslimansko enklavo v vzhodni Bosni in Hercegovini, ki je bila formalno pod zaščito Združenih narodov. Nekaj pozneje, na današnji dan pred dvajsetimi leti, se je slabo oborožen nizozemski bataljon pred vojsko bosanskih Srbov iz mesta umaknil ter jim tamkajšnje Bošnjake prepustil na milost in nemilost. V nekaj dneh so pobili približno osem tisoč prebivalcev, poleg mlajših, za bojevanje sposobnih mož tudi otroke, ženske in starce, več kot 25.000 pa so jih nasilno pregnali na območje pod nadzorom bosanske vojske.
Mednarodno sodišče v Haagu je leta 2007 pokol v Srebrenici označilo za genocid, enako pa je razsodilo tudi haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in več visokih vojaških poveljnikov bosanskih Srbov za ta največji pokol v Evropi po drugi svetovni vojni obsodilo
na daljše zaporne kazni.
V spomin na žrtve te morije so v Potočarih v okolici Srebrenice zgradili spominsko središče s pokopališčem; septembra leta 2003 ga je uradno odprl nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Bill Clinton, Evropski parlament pa je leta 2009 11. julij razglasil za dan spomina na srebreniški genocid.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
BARBARA CELJSKA, po poroki s cesarjem Sigismundom Luksemburškim rimsko-nemška cesarica, je bila najnaprednejša predstavnica grofovsko-knežje dinastije Celjskih. V vsem je presegala srednjeveški okvir v družinsko življenje umaknjene visoke plemkinje in je razvila že popolnoma renesančen lik osebnostno ozaveščene in samostojno družbeno delujoče izobražene aristokratke. Barbara se je Hermanu II. Celjskemu rodila okoli leta 1387 v Celju. Pridobila si je humanistično izobrazbo in poleg latinščine govorila več tujih jezikov. Oče jo je navdušil za astrologijo, ukvarjala pa se je tudi z alkimijo.
Predvsem med bivanjem na Češkem – leta 1437 je bila okronana tudi za češko kraljico – je delala praktične poskuse in tam so jo obiskovali številni znameniti alkimisti. Pri raziskavah ji ni bilo pomembno iskanje zlata, ampak ukvarjanje z alkimijo kot naravoslovno disciplino. Pri tem delu ji je bilo poglavitno spoznavanje, praktično uporabo pa je usmerjala v zdravstvene in kozmetične namene. Astrologinja in alkimistka, rimsko-nemška cesarica in češka kraljica Barbara Celjska je umrla na današnji dan leta 1451. Pokopana je v kraljevi grobnici v Pragi.
—–
Učitelj in publicist DRAGO PAHOR se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Škednju. Maturiral je na tolminskem učiteljišču. Najprej je poučeval v Barkovljah pri Trstu, nato v Ljubljani in pozneje v Trbovljah. Med drugo svetovno vojno je pripravljal in vodil partizanske šole, učiteljske tečaje in bil šolski nadzornik goriškega oziroma srednjeprimorskega okrožja. Po vojni je deloval na Tržaškem in leta 1953 ustanovil organizacijo slovenskih tabornikov v Italiji »Rod modrega vala«. Posvečal se je tudi raziskovanju primorske preteklosti, še posebno zgodovini slovenskega šolstva na Primorskem in o tem objavil več publikacij. Učitelj in publicist Drago Pahor je za svoje delo dobil Žagarjevo nagrado.
—–
V začetku meseca julija leta1995 je vojska Republike srbske začela pohod na Srebrenico, takrat muslimansko enklavo v vzhodni Bosni in Hercegovini, ki je bila formalno pod zaščito Združenih narodov. Nekaj pozneje, na današnji dan pred dvajsetimi leti, se je slabo oborožen nizozemski bataljon pred vojsko bosanskih Srbov iz mesta umaknil ter jim tamkajšnje Bošnjake prepustil na milost in nemilost. V nekaj dneh so pobili približno osem tisoč prebivalcev, poleg mlajših, za bojevanje sposobnih mož tudi otroke, ženske in starce, več kot 25.000 pa so jih nasilno pregnali na območje pod nadzorom bosanske vojske.
Mednarodno sodišče v Haagu je leta 2007 pokol v Srebrenici označilo za genocid, enako pa je razsodilo tudi haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in več visokih vojaških poveljnikov bosanskih Srbov za ta največji pokol v Evropi po drugi svetovni vojni obsodilo
na daljše zaporne kazni.
V spomin na žrtve te morije so v Potočarih v okolici Srebrenice zgradili spominsko središče s pokopališčem; septembra leta 2003 ga je uradno odprl nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Bill Clinton, Evropski parlament pa je leta 2009 11. julij razglasil za dan spomina na srebreniški genocid.
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov