HRASTOVLJE so slovenska istrska vasica z nekaj več kot sto prebivalci. Nad njimi je na vzhodni strani nizka skalnata vzpetina in na njej za visokim obzidjem cerkev, katere notranjost pokrivajo freske. Poslikavo je vodil mojster Janez iz Kastva in jo dokončal na današnji dan leta 1490. Ta podružnična cerkev Svete trojice je izjemna že po arhitekturi, še bolj pa po slikarijah, ki segajo od vrha do tal. Odkrili so jih leta 1949.

Poseben sloves je cerkvi prinesla upodobitev “mrtvaškega plesa” na južni steni. Snov je verjetno zajeta iz kake grafične predloge, vendar čudovito prilagojena cerkveni notranjščini. Mrtvaški ples je pred obličjem smrti vklenil ljudi vseh stanov in vseh starosti, od otrok do papeža. Značilnost fresk je izrazit življenjski realizem, ki se kaže v podrobnostih, tako da je upodóbljeni svet po izrazu in izbiri motivov blizu preprostemu človeku.

—–

Narodni  in  politični  delavec  MATEJ  RAŽUN  je leta 1890 končal študij bogoslovja v Celovcu in nato služboval v raznih farah krške škofije, kar štiriindvajset let pa je bil župnik v Št. Jakobu v Rožu. V bližnjem Šempetru so takrat pod njegovim vodstvom in s pomočjo Mohorjeve družbe sezidali Narodno šolo, ki je pozneje postala “Narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem”.

Med drugim je bil tudi tajnik in blagajnik katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem ter soustanovitelj in predsednik Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško. Med prvo svetovno vojno je bil nekaj časa zaprt v Celovcu, nato pa konfiniran v rojstnem kraju. V plebiscitnem času je deloval za priljučitev dela Koroške k Jugoslaviji, po plebiscitu pa se je moral umakniti s Koroške. Matej Ražun se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Goreči vasi na Koroškem.

—–

Splošno nemirno ozračje v Julijski krajini leta 1920 je napovedovalo izbruh socialistične revolucije in slovanske narodne vstaje. To je dajalo polet italijanskim  nacionalistom,  ki  so  se  čutili  poklicane  za obrambo italijanskih interesov v tem delu. Cilj tržaških nacionalistov je bila nasilna asimilacija slovanskega življa. Slovence in Hrvate so imenovali “Slavi” in so jih šteli za manjvredno raso.

Tako so na današnji dan leta 1920 tržaški fašisti na osrednjem trgu pripravili ljudsko zborovanje in med njim začeli lov na “nevarne Slovence”; enega so ubili. Razjarjena množica se je nato zbrala pred hotelom Balkan, zgrajenem v letih 1902 do 1904 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. V njem je bil tudi slovenski Narodni dom z uradi političnega društva Edinost, prosvetnih društev, Tržaške hranilnice in posojilnice ter s slovensko čitalnico. Fašisti so vdrli v stavbo, jo polili z bencinom in zažgali.

Medtem ko je slovenski Narodni dom v Trstu gorel, so fašisti razdejali in oropali še druge slovenske ustanove, naslednji dan pa požgali tudi Narodni dom v Pulju. Ti dnevi so bili začetki najhujšega obdobja raznarodovalnih in zastraševalnih akcij italijanskih nacionalistov proti Slovencem na Tržaškem. V naslednjih dveh letih je bilo po podatkih italijanskih zgodovinarjev požganih, napadenih ali razdejanih več kot sto trideset poslopij, središč delavskih in slovenskih narodnih organizacij, knjižnic, telovadnic, župnišč in tiskarn.