Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezuitski red, Societas Jesús (Jezusovo družbo), je leta 1534 ustanovil baskovski teolog Ignacij Loyola, potrdil pa ga je papež Pavel III. Jezuiti so se posvečali utrjevanju in širjenju katoliške vere, tako imenovani katoliški obnovi (v začetku predvsem v boju proti protestantom), vzgoji mladine, šolstvu, znanosti in misijonom. Največje uspehe so dosegali v dobi protireformacije, ko so postali zelo vplivni na dvorih in v višjih slojih sploh. V Ljubljani so leta 1597 ustanovili jezuitski kolegij, ustanovo, ki je pomenila začetek višjega šolstva na Slovenskem; pozneje so ustanovili kolegije še v Celovcu, Gorici, Trstu in Mariboru. Papež Klemen XIV. je na današnji dan leta 1773 jezuitski red razpustil, papež Pij VII. pa ga je po štirih desetletjih spet obnovil.
——
RADOSLAV KUŠEJ, eden izmed klasikov slovenske pravne vede, je zgodovinsko razlago odlično združeval z iskanjem novih zakonodajnih rešitev in s prikazom veljavnega prava. Mednarodni ugled si je pridobil z obsežnim zgodovinskim delom o preureditvi škofij v Notranji Avstriji pod Jožefom II. Leta 1919 je postal najprej izredni, nato pa redni profesor cerkvenega prava na takrat ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani. Objavil je sistematični deli o katoliškem cerkvenem pravu in njegovi zgodovini, v monografskih delih pa je obravnaval zlasti razmerje med cerkvijo in državo in takrat v Jugoslaviji zelo zapleteno pravo zakonske zveze. Radoslav Kušej se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Spodnjih Libučah na Koroškem.
—–
Pesnica in pisateljica VIDA BREST, s pravim imenom Majda Peterlin, se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Šentrupertu pri Trebnjem. S sedemnajstimi leti se je pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju. Njene prve pesmi so izšle že v partizanskem tisku, izpopolnjena zbirka pa leta 1947. Pozneje je bila novinarka in urednica pri časopisu Ljudska pravica, v Založbi Mladinska knjiga ter učiteljica. Tematika njenih del so avtobiografska doživetja iz narodnoosvobodilne vojne, pisala pa je tudi pesmi in prozo za mladino. Skupaj s Francetom Bevkom, Tonetom Seliškarjem, Antonom Ingoličem, Kristino Brenk in Elo Peroci je sodila v skupino ustvarjalcev, ki so z obiski po šolah motivirali učence za branje slovenske književnosti. Izbor poezije in proze Vide Brest z naslovom “Teci, teci, soncu reci!” je izšel leta 1986.
—–
Na današnji dan pred 46-imi leti je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 46-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jezuitski red, Societas Jesús (Jezusovo družbo), je leta 1534 ustanovil baskovski teolog Ignacij Loyola, potrdil pa ga je papež Pavel III. Jezuiti so se posvečali utrjevanju in širjenju katoliške vere, tako imenovani katoliški obnovi (v začetku predvsem v boju proti protestantom), vzgoji mladine, šolstvu, znanosti in misijonom. Največje uspehe so dosegali v dobi protireformacije, ko so postali zelo vplivni na dvorih in v višjih slojih sploh. V Ljubljani so leta 1597 ustanovili jezuitski kolegij, ustanovo, ki je pomenila začetek višjega šolstva na Slovenskem; pozneje so ustanovili kolegije še v Celovcu, Gorici, Trstu in Mariboru. Papež Klemen XIV. je na današnji dan leta 1773 jezuitski red razpustil, papež Pij VII. pa ga je po štirih desetletjih spet obnovil.
——
RADOSLAV KUŠEJ, eden izmed klasikov slovenske pravne vede, je zgodovinsko razlago odlično združeval z iskanjem novih zakonodajnih rešitev in s prikazom veljavnega prava. Mednarodni ugled si je pridobil z obsežnim zgodovinskim delom o preureditvi škofij v Notranji Avstriji pod Jožefom II. Leta 1919 je postal najprej izredni, nato pa redni profesor cerkvenega prava na takrat ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani. Objavil je sistematični deli o katoliškem cerkvenem pravu in njegovi zgodovini, v monografskih delih pa je obravnaval zlasti razmerje med cerkvijo in državo in takrat v Jugoslaviji zelo zapleteno pravo zakonske zveze. Radoslav Kušej se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Spodnjih Libučah na Koroškem.
—–
Pesnica in pisateljica VIDA BREST, s pravim imenom Majda Peterlin, se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Šentrupertu pri Trebnjem. S sedemnajstimi leti se je pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju. Njene prve pesmi so izšle že v partizanskem tisku, izpopolnjena zbirka pa leta 1947. Pozneje je bila novinarka in urednica pri časopisu Ljudska pravica, v Založbi Mladinska knjiga ter učiteljica. Tematika njenih del so avtobiografska doživetja iz narodnoosvobodilne vojne, pisala pa je tudi pesmi in prozo za mladino. Skupaj s Francetom Bevkom, Tonetom Seliškarjem, Antonom Ingoličem, Kristino Brenk in Elo Peroci je sodila v skupino ustvarjalcev, ki so z obiski po šolah motivirali učence za branje slovenske književnosti. Izbor poezije in proze Vide Brest z naslovom “Teci, teci, soncu reci!” je izšel leta 1986.
—–
Na današnji dan pred 46-imi leti je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 46-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov