Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezuitski red, Societas Jesús (Jezusovo družbo), je leta 1534 ustanovil baskovski teolog Ignacij Loyola, potrdil pa ga je papež Pavel III. Jezuiti so se posvečali utrjevanju in širjenju katoliške vere, tako imenovani katoliški obnovi (v začetku predvsem v boju proti protestantom), vzgoji mladine, šolstvu, znanosti in misijonom. Največje uspehe so dosegali v dobi protireformacije, ko so postali zelo vplivni na dvorih in v višjih slojih sploh. V Ljubljani so leta 1597 ustanovili jezuitski kolegij, ustanovo, ki je pomenila začetek višjega šolstva na Slovenskem; pozneje so ustanovili kolegije še v Celovcu, Gorici, Trstu in Mariboru. Papež Klemen XIV. je na današnji dan leta 1773 jezuitski red razpustil, papež Pij VII. pa ga je po štirih desetletjih spet obnovil.
——
RADOSLAV KUŠEJ, eden izmed klasikov slovenske pravne vede, je zgodovinsko razlago odlično združeval z iskanjem novih zakonodajnih rešitev in s prikazom veljavnega prava. Mednarodni ugled si je pridobil z obsežnim zgodovinskim delom o preureditvi škofij v Notranji Avstriji pod Jožefom II. Leta 1919 je postal najprej izredni, nato pa redni profesor cerkvenega prava na takrat ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani. Objavil je sistematični deli o katoliškem cerkvenem pravu in njegovi zgodovini, v monografskih delih pa je obravnaval zlasti razmerje med cerkvijo in državo in takrat v Jugoslaviji zelo zapleteno pravo zakonske zveze. Radoslav Kušej se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Spodnjih Libučah na Koroškem.
—–
Pesnica in pisateljica VIDA BREST, s pravim imenom Majda Peterlin, se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Šentrupertu pri Trebnjem. S sedemnajstimi leti se je pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju. Njene prve pesmi so izšle že v partizanskem tisku, izpopolnjena zbirka pa leta 1947. Pozneje je bila novinarka in urednica pri časopisu Ljudska pravica, v Založbi Mladinska knjiga ter učiteljica. Tematika njenih del so avtobiografska doživetja iz narodnoosvobodilne vojne, pisala pa je tudi pesmi in prozo za mladino. Skupaj s Francetom Bevkom, Tonetom Seliškarjem, Antonom Ingoličem, Kristino Brenk in Elo Peroci je sodila v skupino ustvarjalcev, ki so z obiski po šolah motivirali učence za branje slovenske književnosti. Izbor poezije in proze Vide Brest z naslovom “Teci, teci, soncu reci!” je izšel leta 1986.
—–
Na današnji dan pred 46-imi leti je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 46-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jezuitski red, Societas Jesús (Jezusovo družbo), je leta 1534 ustanovil baskovski teolog Ignacij Loyola, potrdil pa ga je papež Pavel III. Jezuiti so se posvečali utrjevanju in širjenju katoliške vere, tako imenovani katoliški obnovi (v začetku predvsem v boju proti protestantom), vzgoji mladine, šolstvu, znanosti in misijonom. Največje uspehe so dosegali v dobi protireformacije, ko so postali zelo vplivni na dvorih in v višjih slojih sploh. V Ljubljani so leta 1597 ustanovili jezuitski kolegij, ustanovo, ki je pomenila začetek višjega šolstva na Slovenskem; pozneje so ustanovili kolegije še v Celovcu, Gorici, Trstu in Mariboru. Papež Klemen XIV. je na današnji dan leta 1773 jezuitski red razpustil, papež Pij VII. pa ga je po štirih desetletjih spet obnovil.
——
RADOSLAV KUŠEJ, eden izmed klasikov slovenske pravne vede, je zgodovinsko razlago odlično združeval z iskanjem novih zakonodajnih rešitev in s prikazom veljavnega prava. Mednarodni ugled si je pridobil z obsežnim zgodovinskim delom o preureditvi škofij v Notranji Avstriji pod Jožefom II. Leta 1919 je postal najprej izredni, nato pa redni profesor cerkvenega prava na takrat ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani. Objavil je sistematični deli o katoliškem cerkvenem pravu in njegovi zgodovini, v monografskih delih pa je obravnaval zlasti razmerje med cerkvijo in državo in takrat v Jugoslaviji zelo zapleteno pravo zakonske zveze. Radoslav Kušej se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Spodnjih Libučah na Koroškem.
—–
Pesnica in pisateljica VIDA BREST, s pravim imenom Majda Peterlin, se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Šentrupertu pri Trebnjem. S sedemnajstimi leti se je pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju. Njene prve pesmi so izšle že v partizanskem tisku, izpopolnjena zbirka pa leta 1947. Pozneje je bila novinarka in urednica pri časopisu Ljudska pravica, v Založbi Mladinska knjiga ter učiteljica. Tematika njenih del so avtobiografska doživetja iz narodnoosvobodilne vojne, pisala pa je tudi pesmi in prozo za mladino. Skupaj s Francetom Bevkom, Tonetom Seliškarjem, Antonom Ingoličem, Kristino Brenk in Elo Peroci je sodila v skupino ustvarjalcev, ki so z obiski po šolah motivirali učence za branje slovenske književnosti. Izbor poezije in proze Vide Brest z naslovom “Teci, teci, soncu reci!” je izšel leta 1986.
—–
Na današnji dan pred 46-imi leti je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 46-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov