Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pranečak gospodarstvenika, naravoslovca in mecena Žige Zoisa ANTON ZOIS baron Edelsteinski je bil izmed vseh članov Zoisove rodbine, ki so živeli na Slovenskem, najbolj povezan z domačim okoljem. Živel je na gradu Brdo blizu Kranja in bil pravi “ljudski” graščak. Leta 1851 so ga izvolili celo za župana Prédoselj, h katerim je sodilo tudi Brdo. V tem času je v Predosljah sezidal šolo in uredil šolsko drevesnico, za farno cerkev pa naročil veliko oltarno sliko svetega Siksta.
Župan Zois je vsako leto na Brdu tudi pogostil najboljše učenke in učence ter denarno pomagal najrevnejšim. Izredno radodaren je bil tudi do pogorelcev. Njegovo reklo je bilo: “Kdor res pomoči potrebuje, ima tudi pravico pomoč zahtevati od tacih, ki so zmožni mu pomoč dati.” Anton Zois je podpiral številna narodna društva, leta 1865 je bil eden izmed ustanoviteljev in prvi predsednik Slovenske matice, bil pa je tudi kranjski deželni poslanec. Cesar Franc Jožef ga je zaradi skrbi za ranjene vojake odlikoval z redom železne krone. Baron Anton Zois se je rodil na današnji dan leta 1808 v Ljubljani.
—–
Škof in cerkveni zgodovinar JAKOB MAKSIMILIJAN STEPISCHNIEG je študiral teologijo v Celovcu in na Dunaju ter leta 1839 doktoriral. Med drugim je bil vikàr lavantinskega škofa v Šent Andražu, profesor za cerkveno zgodovino in pravo ter stolni dekan v Mariboru. Leta 1863 ga je papež potrdil za lavantinskega škofa. K sodelovanju je povabil šolske sestre, ki so v Mariboru pomagale ustanoviti prvo slovensko osnovno šolo, ter frančiškane, usmiljenke in trapiste. Na I. vatikanskem koncilu je nasprotoval razglasitvi dogme o papeževi nezmotljivosti, na pastoralnih konferencah pa je za duhovnike uvedel predavanja o socialnih vprašanjih. Škof Jakob Maksimilijan Stepischnegg se je rodil na današnji dan pred 200 leti v Celju.
—–
Na današnji dan leta 1903 se je v Ljutomeru rodila zdravnica BOŽENA GROSMAN. Medicino je doštudirala na Dunaju, v Ljubljani pa se je specializirala v pediatriji. Do leta 1943 je bila zaposlena v Otroški bolnišnici v Ljubljani, od koder je odšla v partizane. Kot partizanska zdravnica je skrbela predvsem za matere in otroke. Po osvoboditvi je delala kot pediatrinja v Mariboru in Ljubljani. Božena Grosman je bila med drugim tudi predstojnica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani, ki ga je tudi ustanovila.
—–
V predvojnih celjskih sodnih zaporih, imenovanih tudi “Stari pisker”, so leta 1941 nacisti uredili prehodno taborišče za Slovence, predvidene za izgon. Med drugo svetovno vojno je bilo v njih zaprtih približno 16.000 ljudi. Na notranjem dvorišču Starega piskra – to je zdaj spomeniško urejeno – so nemški policisti ustrelili v skupinah 374 sodelavcev in organizatorjev narodnoosvobodilnega boja, med njimi 49 žensk. Na današnji dan leta 1942 so ustrelili skupino stotih političnih zapornikov. 15. decembra leta 1944 pa je šest aktivistov komunistične partije in osvobodilne fronte s sodelovanjem slovenskega paznika vdrlo v Celjski pisker in v drzni akciji osvobodilo 127 jetnikov.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pranečak gospodarstvenika, naravoslovca in mecena Žige Zoisa ANTON ZOIS baron Edelsteinski je bil izmed vseh članov Zoisove rodbine, ki so živeli na Slovenskem, najbolj povezan z domačim okoljem. Živel je na gradu Brdo blizu Kranja in bil pravi “ljudski” graščak. Leta 1851 so ga izvolili celo za župana Prédoselj, h katerim je sodilo tudi Brdo. V tem času je v Predosljah sezidal šolo in uredil šolsko drevesnico, za farno cerkev pa naročil veliko oltarno sliko svetega Siksta.
Župan Zois je vsako leto na Brdu tudi pogostil najboljše učenke in učence ter denarno pomagal najrevnejšim. Izredno radodaren je bil tudi do pogorelcev. Njegovo reklo je bilo: “Kdor res pomoči potrebuje, ima tudi pravico pomoč zahtevati od tacih, ki so zmožni mu pomoč dati.” Anton Zois je podpiral številna narodna društva, leta 1865 je bil eden izmed ustanoviteljev in prvi predsednik Slovenske matice, bil pa je tudi kranjski deželni poslanec. Cesar Franc Jožef ga je zaradi skrbi za ranjene vojake odlikoval z redom železne krone. Baron Anton Zois se je rodil na današnji dan leta 1808 v Ljubljani.
—–
Škof in cerkveni zgodovinar JAKOB MAKSIMILIJAN STEPISCHNIEG je študiral teologijo v Celovcu in na Dunaju ter leta 1839 doktoriral. Med drugim je bil vikàr lavantinskega škofa v Šent Andražu, profesor za cerkveno zgodovino in pravo ter stolni dekan v Mariboru. Leta 1863 ga je papež potrdil za lavantinskega škofa. K sodelovanju je povabil šolske sestre, ki so v Mariboru pomagale ustanoviti prvo slovensko osnovno šolo, ter frančiškane, usmiljenke in trapiste. Na I. vatikanskem koncilu je nasprotoval razglasitvi dogme o papeževi nezmotljivosti, na pastoralnih konferencah pa je za duhovnike uvedel predavanja o socialnih vprašanjih. Škof Jakob Maksimilijan Stepischnegg se je rodil na današnji dan pred 200 leti v Celju.
—–
Na današnji dan leta 1903 se je v Ljutomeru rodila zdravnica BOŽENA GROSMAN. Medicino je doštudirala na Dunaju, v Ljubljani pa se je specializirala v pediatriji. Do leta 1943 je bila zaposlena v Otroški bolnišnici v Ljubljani, od koder je odšla v partizane. Kot partizanska zdravnica je skrbela predvsem za matere in otroke. Po osvoboditvi je delala kot pediatrinja v Mariboru in Ljubljani. Božena Grosman je bila med drugim tudi predstojnica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani, ki ga je tudi ustanovila.
—–
V predvojnih celjskih sodnih zaporih, imenovanih tudi “Stari pisker”, so leta 1941 nacisti uredili prehodno taborišče za Slovence, predvidene za izgon. Med drugo svetovno vojno je bilo v njih zaprtih približno 16.000 ljudi. Na notranjem dvorišču Starega piskra – to je zdaj spomeniško urejeno – so nemški policisti ustrelili v skupinah 374 sodelavcev in organizatorjev narodnoosvobodilnega boja, med njimi 49 žensk. Na današnji dan leta 1942 so ustrelili skupino stotih političnih zapornikov. 15. decembra leta 1944 pa je šest aktivistov komunistične partije in osvobodilne fronte s sodelovanjem slovenskega paznika vdrlo v Celjski pisker in v drzni akciji osvobodilo 127 jetnikov.
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Neveljaven email naslov