Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Raj” ali “Igro o paradižu” štejemo za prvo gledališko uprizoritev v slovenščini. O njej govori več vpisov v dnevniku ravnatelja ljubljanskega jezuitskega kolegija med letoma 1657 in 1670. Ravnatelj je namreč revnim dijakom dovolil, da so jo v določenih obdobjih igrali po ljubljanskih ulicah in okolici ter si tako služili denar za šolanje; govorili so v slovenščini – “domačem narečju”. Igra je bila samosvoja različica svetopisemske zgodbe o prvih starših, ni pa se zgledovala po šolskih igrah takratnega jezuitskega gledališča.
Skupina osmih igralcev je po vzoru obhodnih iger hodila naokrog s “paradižem” – smrečico, okrašeno z rdečimi jabolki kot simbolom drevesa spoznanja. Nastopali so Adam in Eva, dva hudiča, Angel maščevanja, ki je grešnika izgnal iz raja, sestri Pravica in Usmiljenje, ki sta tehtali njun greh, ter Bog Oče, ki je o njem razsodil. Igralci so bili zamaskirani in kostumirani po takratni šegi; posebno slikovita in strah zbujajoča sta bila hudiča. Besedilo slovenske “Igre o paradižu” se ni ohranilo.
—–
Pisatelj OŽBOLT ÍLAUNIG se je rodil na današnji dan leta 1876 v Podkraju pri Reberki na avstrijskem Koroškem. Leta 1905 je doktoriral iz prava, nato pa je bil sodnik v Celovcu in Lenartu. S krajšimi proznimi prispevki je sodeloval v več listih, poleg tega pa je v knjigi izdal štiri jurčičevske zgodovinske povesti. Dve sta bili dramatizirani: “Slednji vitez Reberčan” in “Črni križ pri Hrástovcu”. Pisatelj Lojz Kraigher je naslovnega junaka svojega romana “Kontrolor Škrobar” deloma upodobil po Ožboltu Ilaunigu.
—–
CIRIL VELEPIČ je pred drugo svetovno vojno študiral pravo, bil zasposlen pri Poštni hranilnici, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz umetnostne zgodovine. Delal je kot konservator na Zavodu Ljudske republike Slovenije za spomeniško varstvo, pozneje pa je postal višji kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Veliko je pisal o spomeniškem varstvu in o srednjeveškem slikarstvu ter sodeloval pri dotlej najobsežnejšemu kopiranju fresk za razstavo v Parizu leta 1950. Pisal je tudi scenarije za dokumentarne filme, na primer o Ptujski gori, arhitektu Jožetu Plečniku in o sodobnem slovenskem kiparstvu. Pripravil je številne retrospektivne razstave naših kiparjev s temeljnimi katalogi in bil večkrat komisar reprezentativnih razstav Moderne galerije v tujini. Ciril Velepič se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Dve leti potem, ko je spomladi 1942 v Ljubljani prenehala oddajati ilegalna radijska postaja Kričač, so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini nastale možnosti za delovanje nove radijske postaje. Radio Osvobodilna fronta (ali krajše ROF) je začel oddajati na današnji dan leta 1944 ob 9-ih zvečer, sprva iz improviziranega studia, kmalu nato pa se je preselil v dva studia s samostojnim virom energije v Črnomlju. Za programskega vodjo je bil imenovan Jože Javoršek.
V širšem krogu sodelavcev Radia Osvobodilna fronta je bilo več kot 200 kulturnikov, tehnikov in propagandistov ter dopisnikov iz vse Slovenije. Na sporedu so bile informativne, izobraževalne in kulturno-razvedrilne oddaje, imel je svojo diskoteko, prenašal javne prireditve iz Doma kulture v Črnomlju, pri njem je delovala igralska družina, pogosto pa je na njegovih valovih nastopilo tudi Frontno gledališče. Radio Osvobodilne fronte je oddajal vse do osvoboditve, poslušali pa so ga lahko tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji, Afriki in na Novi Zelandiji.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
“Raj” ali “Igro o paradižu” štejemo za prvo gledališko uprizoritev v slovenščini. O njej govori več vpisov v dnevniku ravnatelja ljubljanskega jezuitskega kolegija med letoma 1657 in 1670. Ravnatelj je namreč revnim dijakom dovolil, da so jo v določenih obdobjih igrali po ljubljanskih ulicah in okolici ter si tako služili denar za šolanje; govorili so v slovenščini – “domačem narečju”. Igra je bila samosvoja različica svetopisemske zgodbe o prvih starših, ni pa se zgledovala po šolskih igrah takratnega jezuitskega gledališča.
Skupina osmih igralcev je po vzoru obhodnih iger hodila naokrog s “paradižem” – smrečico, okrašeno z rdečimi jabolki kot simbolom drevesa spoznanja. Nastopali so Adam in Eva, dva hudiča, Angel maščevanja, ki je grešnika izgnal iz raja, sestri Pravica in Usmiljenje, ki sta tehtali njun greh, ter Bog Oče, ki je o njem razsodil. Igralci so bili zamaskirani in kostumirani po takratni šegi; posebno slikovita in strah zbujajoča sta bila hudiča. Besedilo slovenske “Igre o paradižu” se ni ohranilo.
—–
Pisatelj OŽBOLT ÍLAUNIG se je rodil na današnji dan leta 1876 v Podkraju pri Reberki na avstrijskem Koroškem. Leta 1905 je doktoriral iz prava, nato pa je bil sodnik v Celovcu in Lenartu. S krajšimi proznimi prispevki je sodeloval v več listih, poleg tega pa je v knjigi izdal štiri jurčičevske zgodovinske povesti. Dve sta bili dramatizirani: “Slednji vitez Reberčan” in “Črni križ pri Hrástovcu”. Pisatelj Lojz Kraigher je naslovnega junaka svojega romana “Kontrolor Škrobar” deloma upodobil po Ožboltu Ilaunigu.
—–
CIRIL VELEPIČ je pred drugo svetovno vojno študiral pravo, bil zasposlen pri Poštni hranilnici, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz umetnostne zgodovine. Delal je kot konservator na Zavodu Ljudske republike Slovenije za spomeniško varstvo, pozneje pa je postal višji kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Veliko je pisal o spomeniškem varstvu in o srednjeveškem slikarstvu ter sodeloval pri dotlej najobsežnejšemu kopiranju fresk za razstavo v Parizu leta 1950. Pisal je tudi scenarije za dokumentarne filme, na primer o Ptujski gori, arhitektu Jožetu Plečniku in o sodobnem slovenskem kiparstvu. Pripravil je številne retrospektivne razstave naših kiparjev s temeljnimi katalogi in bil večkrat komisar reprezentativnih razstav Moderne galerije v tujini. Ciril Velepič se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Dve leti potem, ko je spomladi 1942 v Ljubljani prenehala oddajati ilegalna radijska postaja Kričač, so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini nastale možnosti za delovanje nove radijske postaje. Radio Osvobodilna fronta (ali krajše ROF) je začel oddajati na današnji dan leta 1944 ob 9-ih zvečer, sprva iz improviziranega studia, kmalu nato pa se je preselil v dva studia s samostojnim virom energije v Črnomlju. Za programskega vodjo je bil imenovan Jože Javoršek.
V širšem krogu sodelavcev Radia Osvobodilna fronta je bilo več kot 200 kulturnikov, tehnikov in propagandistov ter dopisnikov iz vse Slovenije. Na sporedu so bile informativne, izobraževalne in kulturno-razvedrilne oddaje, imel je svojo diskoteko, prenašal javne prireditve iz Doma kulture v Črnomlju, pri njem je delovala igralska družina, pogosto pa je na njegovih valovih nastopilo tudi Frontno gledališče. Radio Osvobodilne fronte je oddajal vse do osvoboditve, poslušali pa so ga lahko tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji, Afriki in na Novi Zelandiji.
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov