“Raj” ali “Igro o paradižu” štejemo za prvo gledališko uprizoritev v slovenščini. O njej govori več vpisov v dnevniku ravnatelja ljubljanskega jezuitskega kolegija med letoma 1657 in 1670. Ravnatelj je namreč revnim dijakom dovolil, da so jo v določenih obdobjih igrali po ljubljanskih ulicah in okolici ter si tako služili denar za šolanje; govorili so v slovenščini – “domačem narečju”. Igra je bila samosvoja različica svetopisemske zgodbe o prvih starših, ni pa se zgledovala po šolskih igrah takratnega jezuitskega gledališča.
Skupina osmih igralcev je po vzoru obhodnih iger hodila naokrog s “paradižem” – smrečico, okrašeno z rdečimi jabolki kot simbolom drevesa spoznanja. Nastopali so Adam in Eva, dva hudiča, Angel maščevanja, ki je grešnika izgnal iz raja, sestri Pravica in Usmiljenje, ki sta tehtali njun greh, ter Bog Oče, ki je o njem razsodil. Igralci so bili zamaskirani in kostumirani po takratni šegi; posebno slikovita in strah zbujajoča sta bila hudiča. Besedilo slovenske “Igre o paradižu” se ni ohranilo.
—–
Pisatelj OŽBOLT ÍLAUNIG se je rodil na današnji dan leta 1876 v Podkraju pri Reberki na avstrijskem Koroškem. Leta 1905 je doktoriral iz prava, nato pa je bil sodnik v Celovcu in Lenartu. S krajšimi proznimi prispevki je sodeloval v več listih, poleg tega pa je v knjigi izdal štiri jurčičevske zgodovinske povesti. Dve sta bili dramatizirani: “Slednji vitez Reberčan” in “Črni križ pri Hrástovcu”. Pisatelj Lojz Kraigher je naslovnega junaka svojega romana “Kontrolor Škrobar” deloma upodobil po Ožboltu Ilaunigu.
—–
CIRIL VELEPIČ je pred drugo svetovno vojno študiral pravo, bil zasposlen pri Poštni hranilnici, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz umetnostne zgodovine. Delal je kot konservator na Zavodu Ljudske republike Slovenije za spomeniško varstvo, pozneje pa je postal višji kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Veliko je pisal o spomeniškem varstvu in o srednjeveškem slikarstvu ter sodeloval pri dotlej najobsežnejšemu kopiranju fresk za razstavo v Parizu leta 1950. Pisal je tudi scenarije za dokumentarne filme, na primer o Ptujski gori, arhitektu Jožetu Plečniku in o sodobnem slovenskem kiparstvu. Pripravil je številne retrospektivne razstave naših kiparjev s temeljnimi katalogi in bil večkrat komisar reprezentativnih razstav Moderne galerije v tujini. Ciril Velepič se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Dve leti potem, ko je spomladi 1942 v Ljubljani prenehala oddajati ilegalna radijska postaja Kričač, so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini nastale možnosti za delovanje nove radijske postaje. Radio Osvobodilna fronta (ali krajše ROF) je začel oddajati na današnji dan leta 1944 ob 9-ih zvečer, sprva iz improviziranega studia, kmalu nato pa se je preselil v dva studia s samostojnim virom energije v Črnomlju. Za programskega vodjo je bil imenovan Jože Javoršek.
V širšem krogu sodelavcev Radia Osvobodilna fronta je bilo več kot 200 kulturnikov, tehnikov in propagandistov ter dopisnikov iz vse Slovenije. Na sporedu so bile informativne, izobraževalne in kulturno-razvedrilne oddaje, imel je svojo diskoteko, prenašal javne prireditve iz Doma kulture v Črnomlju, pri njem je delovala igralska družina, pogosto pa je na njegovih valovih nastopilo tudi Frontno gledališče. Radio Osvobodilne fronte je oddajal vse do osvoboditve, poslušali pa so ga lahko tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji, Afriki in na Novi Zelandiji.