Iz Ljubljane je na današnji dan leta 1683 proti štajerski meji odkorakalo 400 strelcev pod poveljstvom avtorja znamenite Slave Vojvodine Kranjske, stotnika Janeza Vajkarda Valvasorja. Tistega leta se je namreč močna turška vojska pomikala proti Dunaju in kranjski strelci so pohiteli tja prav zaradi te nevarnosti. Stotnik Valvasor se je s svojimi možmi zelo izkazal pri obrambi Firstenfelda. Čeprav je imelo mesto močno poškodovano obzidje, se je zaradi časti odločil sprejeti boj. Ker sta branilcem priskočila na pomoč še dragonski in kirasirski polk, so se morali napadalci umakniti. Po vrnitvi domov so štajerski stanovi Valvasorju v zahvalo podarili mošnjo zlatnikov.
—–
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolično enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik afirmativen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, nanje so prihajali pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov; eden zadnjih je potekal na današnji dan leta 1871 pri Kubedu v Istri.
Na slovenskih taborih sredi 19. stoletja se je po navadi zbralo od osem do deset tisoč ljudi. Manifestativno so nosili slovenske narodne zastave, nastopilo je več govornikov, sodelovali pa so tudi pevski zbori in godbe.
—–
Skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je bil pobudnik ali graditelj številnih slovenskih postojank v naših gorah. Med drugim je odkupil zemljišče vrh Triglava, ga podaril Slovenskemu planinskemu društvu in izdelal načrt za stolp, ki naj bi tam stal. Dele stolpa so na vrh znosili Aljaževi farani in ga na današnji dan pred 120-imi leti postavili in utrdili. V nekaj manj kot dva metra visokem pločevinastem stolpu s premerom meter in 25 centimetrov so bili trije štirinožni stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in Pernhartova slika »Triglavska panorama«. Še istega leta so pod vrhom Triglava na južni strani vsekali v skale Staničevo zavetišče in postavili spominski plošči Valentinu Vodniku in Marku Pernhartu.
—–
Pedagog, dramatik in kulturni delavec IVAN ARTAČ je v Gorici končal učiteljišče, iz prava pa je diplomiral v Trstu. Po strokovnem izpitu iz slovenščine, pozneje pa še iz zgodovine in zemljepisa, je poučeval na osnovnih in srednjih šolah na Primorskem in Tržaškem. Na Radiu Trst A je pripravljal radijske oddaje in v petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko nastopal tudi na slovenskem Radijskem odru. Bil je soavtor dveh zgodovinskih učbenikov, leta 1994 pa je napisal obsežen zgodovinski opis kraja Opčine pri Trstu. Prirejal in pisal je dramska besedila za otroke ter napisal tri veseloigre: Pepče se ženi, Rdeča črta čez ograde in Trubadur z vrtnico. Ivan Artač se je rodil na današnji dan leta 1921 v Notranjih Goricah pri Brezovici.