Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po starem izročilu se je v noči med 14. in 15. avgustom leta 1512 čuvajema strunjanskih vinogradov prikazala Marija in piranskemu župniku prek njiju sporočila, naj popravi njej posvečeno cerkvico, ki je stala tam že nekaj sto let. Župnik je že naslednjo nedeljo pri slovesni maši razglasil ta izredni dogodek in naznanil župnijsko romanje tja. Govorice o čudežnem Marijinem prikazánju so se hitro razširile in že decembra istega leta je piranski mestni svet določil, da miloščino in druge premoženjske zadeve strunjanske cerkve upravlja bratovščina Matere božje, ki jo je ustanovil piranski župnik. Od takrat cerkvica v Strunjanu, ki je sicer najjužnejša slovenska romarska pot, ob prazniku Marijinega vnebovzetja že pol tisočletja privablja mnogo romarjev.
—–
Pesnik in prevajalec FRANZ HERMANN VON HERMANNSTAHL se je rodil na današnji dan leta 1799 na Dunaju. Od leta 1831 do 1846 je kot državni uradnik služboval v Ljubljani in se tu seznanil s slovenskimi literati. Tudi njegove pesmi kažejo, da je dobro poznal Prešerna, Čopa in Zupana. Bil je urednik časopisa za umetnost “Carniólia” in tajnik Filharmoničnega društva. Po naročilu Muzejskega društva iz Ljubljane je leta 1845 pregledal graščinske arhive in knjižnice po Dolenjskem ter mestni in kapucinski arhiv v Krškem. Pomembnejše listine je prepisal ali naredil izpiske in tako obogatil muzejski arhiv. Franz Hermann von Hermannstahl je v avstrijsko literaturo uvedel gazelo; prek Zupanovih prevodov je ta oblika prešla v slovensko pesništvo.
—–
Zdravnik, narodni buditelj in politik ŠTEFAN KOČEVAR se je rodil na današnji dan leta 1808 v Središču ob Dravi.. Bil je najtesnejši sodelavec Stanka Vraza na Štajerskem. Pod njegovim vplivom je zbiral ljudske pesmi (tudi sam je pesnil), pripravljal izdajo slovarja ilirskega jezika ter pozival rojake k narodni zavesti in prebujenju. V revolucionarnem letu 1848 se je zavzemal za tesnejše povezovanje med Slovenci in Hrvati. Bil je ustanovitelj in dolgoletni predsednik Narodne čitalnice ter osrednja osebnost političnega in narodnega življenja v Celju. Štefan Kočevar je leta 1882 napisal poljudnoznanstveno knjižico »Slovenska mati« s podnaslovom »Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo«.
—–
Prevajalka GITICA JAKOPIN se je rodila na današnji dan leta 1928 v Leskôvcu pri Krškem. Diplomirala je iz germanistike in romanistike. Njen prevajalski opus je zelo obsežen, saj je iz srbohrvaščine, ruščine, francoščine, nemščine in angleščine prevedla več kot 70 knjig. Prevajala je dela Dostojevskega, Rabelaisa, Londona, Agathe Christie, Handkeja in drugih, poleg tega pa je prevedla več kot sto filmov, dram in nadaljevank. Pisala je tudi tudi prozo za otroke. Za svoj ne samo obsežen, ampak tudi kakovosten opus je bila leta 1985 nagrajena z najvišjim prevajalskim priznanjem, Sovretovo nagrado.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Po starem izročilu se je v noči med 14. in 15. avgustom leta 1512 čuvajema strunjanskih vinogradov prikazala Marija in piranskemu župniku prek njiju sporočila, naj popravi njej posvečeno cerkvico, ki je stala tam že nekaj sto let. Župnik je že naslednjo nedeljo pri slovesni maši razglasil ta izredni dogodek in naznanil župnijsko romanje tja. Govorice o čudežnem Marijinem prikazánju so se hitro razširile in že decembra istega leta je piranski mestni svet določil, da miloščino in druge premoženjske zadeve strunjanske cerkve upravlja bratovščina Matere božje, ki jo je ustanovil piranski župnik. Od takrat cerkvica v Strunjanu, ki je sicer najjužnejša slovenska romarska pot, ob prazniku Marijinega vnebovzetja že pol tisočletja privablja mnogo romarjev.
—–
Pesnik in prevajalec FRANZ HERMANN VON HERMANNSTAHL se je rodil na današnji dan leta 1799 na Dunaju. Od leta 1831 do 1846 je kot državni uradnik služboval v Ljubljani in se tu seznanil s slovenskimi literati. Tudi njegove pesmi kažejo, da je dobro poznal Prešerna, Čopa in Zupana. Bil je urednik časopisa za umetnost “Carniólia” in tajnik Filharmoničnega društva. Po naročilu Muzejskega društva iz Ljubljane je leta 1845 pregledal graščinske arhive in knjižnice po Dolenjskem ter mestni in kapucinski arhiv v Krškem. Pomembnejše listine je prepisal ali naredil izpiske in tako obogatil muzejski arhiv. Franz Hermann von Hermannstahl je v avstrijsko literaturo uvedel gazelo; prek Zupanovih prevodov je ta oblika prešla v slovensko pesništvo.
—–
Zdravnik, narodni buditelj in politik ŠTEFAN KOČEVAR se je rodil na današnji dan leta 1808 v Središču ob Dravi.. Bil je najtesnejši sodelavec Stanka Vraza na Štajerskem. Pod njegovim vplivom je zbiral ljudske pesmi (tudi sam je pesnil), pripravljal izdajo slovarja ilirskega jezika ter pozival rojake k narodni zavesti in prebujenju. V revolucionarnem letu 1848 se je zavzemal za tesnejše povezovanje med Slovenci in Hrvati. Bil je ustanovitelj in dolgoletni predsednik Narodne čitalnice ter osrednja osebnost političnega in narodnega življenja v Celju. Štefan Kočevar je leta 1882 napisal poljudnoznanstveno knjižico »Slovenska mati« s podnaslovom »Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo«.
—–
Prevajalka GITICA JAKOPIN se je rodila na današnji dan leta 1928 v Leskôvcu pri Krškem. Diplomirala je iz germanistike in romanistike. Njen prevajalski opus je zelo obsežen, saj je iz srbohrvaščine, ruščine, francoščine, nemščine in angleščine prevedla več kot 70 knjig. Prevajala je dela Dostojevskega, Rabelaisa, Londona, Agathe Christie, Handkeja in drugih, poleg tega pa je prevedla več kot sto filmov, dram in nadaljevank. Pisala je tudi tudi prozo za otroke. Za svoj ne samo obsežen, ampak tudi kakovosten opus je bila leta 1985 nagrajena z najvišjim prevajalskim priznanjem, Sovretovo nagrado.
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov