Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

16.08.2015


Koroški kmečki upor, najstarejši pomembnejši upor slovenskih kmetov na Koroškem je bil leta 1478. Vodila ga je tako imenovana »kmečka zveza«; ta je nastala pet let prej, takrat, ko so Turki čez Jezersko prvič vdrli na Koroško ter oplenili Podjuno in okolico Celovca. »Zveza« je od deželnih stanov zahtevala učinkovito obrambo pred turško nevarnostjo in zagrozila z odpovedjo urbarske pravde, torej določb o dajatvah podložnikov, pozneje pa so se uprli tudi plačevanju davka za boj proti Turkom. Spomladi leta 1478 se je kmečki upor razplamenel v Dravski dolini in se prek Ziljske doline razširil po vsem slovenskem delu Koroške do Podjune, nad Celovcem pa je segel tudi v nemški del dežele.

Kmetje so si brez spopadov s fevdalci in naskokov na gradove pridobili oblast in graščakom odrekli dajatve. Ti so se s cesarjevim privoljenjem začeli pripravljati na obračun z upornimi kmeti, vendar so jih prehiteli Turki: konec julija so prek Predela vdrli na Koroško in razbili uporniško kmečko vojsko. V tri tedne trajajočem plenjenju (to se je končalo na današnji dan leta 1478) so opustošili predvsem tiste dele Koroške, kjer je bila »kmečka zveza« najbolj razširjena. Upor je bil tako zlomljen in sledila je le še kazen puntarskim voditeljem na deželnih sodiščih.

—–

Legenda slovenskega radia, harmonikar  AVGUST  STANKO, je na takratnem Radiu Ljubljana začel sodelovati konec dvajsetih let prejšnjega stoletja. Ker magnetofoni še niso bili običajni del prvega slovenskega radijskega studia, je čas med govornimi oddajami povezoval »živo«. Igral je na kromatično harmoniko,ki si jo je bil prislužil kot zmagovalec na tekmovanju na Velesejmu v Ljubljani. Končal je nižjo glasbeno šolo, nadaljeval zasebni študij in se nato posvetil »ljudskemu« instrumentu – harmoniki. Po drugi svetovni vojni je nekaj let poučeval na glasbeni šoli, ustanovil Pionirski harmonikarski zbor, nato pa do upokojnitve vodil govorno fonoteko Radia Ljubljana.

Stankov način igranja slovenskih narodnih pesmi na kromatično in ne na diatonično harmoniko, ki jo uporablja večina ljudskih godcev, je bila nekakšna vez med prvinskim ljudskim glasbenim izrazom in nekoliko bolj privzdignjenim muziciranjem. Zvoki njegove harmonike v preprostih, razumljivih harmonijah napevov, mnogokrat skupaj s pevcem ali pevskim duetom ter v instrumentalnem triu s klarinetom in kontrabasom, so ohranjeni tudi na približno tristo posnetkih iz 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja.  Avgust Stanko se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani.

—–

Gledališki  režiser  MIRAN  HERZOG  je diplomiral na fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu ter bil po drugi svetovni vojni nekaj časa pri Triglav filmu, nato pa tri leta stalni režiser v Narodnem gledališču v Banjaluki. Pozneje je režiral še v celjskem in mariborskem;  v zadnjem je bil tri leta tudi ravnatelj.

Po letu 1965 je največ delal v Mestnem gledališču ljubljanskem ter postal profesor gledališke režije in dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani; bil je tudi njen rektor. Kot režiser je sodeloval na številnih Borštnikovih srečanjih v Mariboru in Sterijevih pozorjih v Novem Sadu ter prejel več nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada, leta 1996 pa je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Miran Herzog se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.


Na današnji dan

6283 epizod

Na današnji dan

6283 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

16.08.2015


Koroški kmečki upor, najstarejši pomembnejši upor slovenskih kmetov na Koroškem je bil leta 1478. Vodila ga je tako imenovana »kmečka zveza«; ta je nastala pet let prej, takrat, ko so Turki čez Jezersko prvič vdrli na Koroško ter oplenili Podjuno in okolico Celovca. »Zveza« je od deželnih stanov zahtevala učinkovito obrambo pred turško nevarnostjo in zagrozila z odpovedjo urbarske pravde, torej določb o dajatvah podložnikov, pozneje pa so se uprli tudi plačevanju davka za boj proti Turkom. Spomladi leta 1478 se je kmečki upor razplamenel v Dravski dolini in se prek Ziljske doline razširil po vsem slovenskem delu Koroške do Podjune, nad Celovcem pa je segel tudi v nemški del dežele.

Kmetje so si brez spopadov s fevdalci in naskokov na gradove pridobili oblast in graščakom odrekli dajatve. Ti so se s cesarjevim privoljenjem začeli pripravljati na obračun z upornimi kmeti, vendar so jih prehiteli Turki: konec julija so prek Predela vdrli na Koroško in razbili uporniško kmečko vojsko. V tri tedne trajajočem plenjenju (to se je končalo na današnji dan leta 1478) so opustošili predvsem tiste dele Koroške, kjer je bila »kmečka zveza« najbolj razširjena. Upor je bil tako zlomljen in sledila je le še kazen puntarskim voditeljem na deželnih sodiščih.

—–

Legenda slovenskega radia, harmonikar  AVGUST  STANKO, je na takratnem Radiu Ljubljana začel sodelovati konec dvajsetih let prejšnjega stoletja. Ker magnetofoni še niso bili običajni del prvega slovenskega radijskega studia, je čas med govornimi oddajami povezoval »živo«. Igral je na kromatično harmoniko,ki si jo je bil prislužil kot zmagovalec na tekmovanju na Velesejmu v Ljubljani. Končal je nižjo glasbeno šolo, nadaljeval zasebni študij in se nato posvetil »ljudskemu« instrumentu – harmoniki. Po drugi svetovni vojni je nekaj let poučeval na glasbeni šoli, ustanovil Pionirski harmonikarski zbor, nato pa do upokojnitve vodil govorno fonoteko Radia Ljubljana.

Stankov način igranja slovenskih narodnih pesmi na kromatično in ne na diatonično harmoniko, ki jo uporablja večina ljudskih godcev, je bila nekakšna vez med prvinskim ljudskim glasbenim izrazom in nekoliko bolj privzdignjenim muziciranjem. Zvoki njegove harmonike v preprostih, razumljivih harmonijah napevov, mnogokrat skupaj s pevcem ali pevskim duetom ter v instrumentalnem triu s klarinetom in kontrabasom, so ohranjeni tudi na približno tristo posnetkih iz 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja.  Avgust Stanko se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani.

—–

Gledališki  režiser  MIRAN  HERZOG  je diplomiral na fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu ter bil po drugi svetovni vojni nekaj časa pri Triglav filmu, nato pa tri leta stalni režiser v Narodnem gledališču v Banjaluki. Pozneje je režiral še v celjskem in mariborskem;  v zadnjem je bil tri leta tudi ravnatelj.

Po letu 1965 je največ delal v Mestnem gledališču ljubljanskem ter postal profesor gledališke režije in dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani; bil je tudi njen rektor. Kot režiser je sodeloval na številnih Borštnikovih srečanjih v Mariboru in Sterijevih pozorjih v Novem Sadu ter prejel več nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada, leta 1996 pa je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Miran Herzog se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.


05.08.2022

Na današnji dan, 5. avgust

Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …


04.08.2022

Na današnji dan, 4. avgust

Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …


03.08.2022

Na današnji dan 3. avgust

Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci


02.08.2022

Na današnji dan 2. avgust

Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …


01.08.2022

Na današnji dan - 1. avgust

Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...


31.07.2022

Na današnji dan, 31. julij

Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni


30.07.2022

Na današnji dan, 30. julij

Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno


29.07.2022

Na današnji dan 29. julij

Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok


28.07.2022

Na današnji dan 28. julij

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti


27.07.2022

Na današnji dan 27. julij

Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino


26.07.2022

Na današnji dan 26. julij

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.


25.07.2022

Na današnji dan 25. julij

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju


24.07.2022

Na današnji dan 24. julij

Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado


23.07.2022

Na današnji dan 23. julij

Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.


22.07.2022

Na današnji dan 22. julij

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru


21.07.2022

Na današnji dan 21. julij

Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera


20.07.2022

Na današnji dan 20. julij

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«


19.07.2022

Na današnji dan 19. julij

Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.


18.07.2022

Na današnji dan 18. julij

Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal


17.07.2022

Na današnji dan 17. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 43 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov