Koroški kmečki upor, najstarejši pomembnejši upor slovenskih kmetov na Koroškem je bil leta 1478. Vodila ga je tako imenovana »kmečka zveza«; ta je nastala pet let prej, takrat, ko so Turki čez Jezersko prvič vdrli na Koroško ter oplenili Podjuno in okolico Celovca. »Zveza« je od deželnih stanov zahtevala učinkovito obrambo pred turško nevarnostjo in zagrozila z odpovedjo urbarske pravde, torej določb o dajatvah podložnikov, pozneje pa so se uprli tudi plačevanju davka za boj proti Turkom. Spomladi leta 1478 se je kmečki upor razplamenel v Dravski dolini in se prek Ziljske doline razširil po vsem slovenskem delu Koroške do Podjune, nad Celovcem pa je segel tudi v nemški del dežele.

Kmetje so si brez spopadov s fevdalci in naskokov na gradove pridobili oblast in graščakom odrekli dajatve. Ti so se s cesarjevim privoljenjem začeli pripravljati na obračun z upornimi kmeti, vendar so jih prehiteli Turki: konec julija so prek Predela vdrli na Koroško in razbili uporniško kmečko vojsko. V tri tedne trajajočem plenjenju (to se je končalo na današnji dan leta 1478) so opustošili predvsem tiste dele Koroške, kjer je bila »kmečka zveza« najbolj razširjena. Upor je bil tako zlomljen in sledila je le še kazen puntarskim voditeljem na deželnih sodiščih.

—–

Legenda slovenskega radia, harmonikar  AVGUST  STANKO, je na takratnem Radiu Ljubljana začel sodelovati konec dvajsetih let prejšnjega stoletja. Ker magnetofoni še niso bili običajni del prvega slovenskega radijskega studia, je čas med govornimi oddajami povezoval »živo«. Igral je na kromatično harmoniko,ki si jo je bil prislužil kot zmagovalec na tekmovanju na Velesejmu v Ljubljani. Končal je nižjo glasbeno šolo, nadaljeval zasebni študij in se nato posvetil »ljudskemu« instrumentu – harmoniki. Po drugi svetovni vojni je nekaj let poučeval na glasbeni šoli, ustanovil Pionirski harmonikarski zbor, nato pa do upokojnitve vodil govorno fonoteko Radia Ljubljana.

Stankov način igranja slovenskih narodnih pesmi na kromatično in ne na diatonično harmoniko, ki jo uporablja večina ljudskih godcev, je bila nekakšna vez med prvinskim ljudskim glasbenim izrazom in nekoliko bolj privzdignjenim muziciranjem. Zvoki njegove harmonike v preprostih, razumljivih harmonijah napevov, mnogokrat skupaj s pevcem ali pevskim duetom ter v instrumentalnem triu s klarinetom in kontrabasom, so ohranjeni tudi na približno tristo posnetkih iz 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja.  Avgust Stanko se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani.

—–

Gledališki  režiser  MIRAN  HERZOG  je diplomiral na fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu ter bil po drugi svetovni vojni nekaj časa pri Triglav filmu, nato pa tri leta stalni režiser v Narodnem gledališču v Banjaluki. Pozneje je režiral še v celjskem in mariborskem;  v zadnjem je bil tri leta tudi ravnatelj.

Po letu 1965 je največ delal v Mestnem gledališču ljubljanskem ter postal profesor gledališke režije in dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani; bil je tudi njen rektor. Kot režiser je sodeloval na številnih Borštnikovih srečanjih v Mariboru in Sterijevih pozorjih v Novem Sadu ter prejel več nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada, leta 1996 pa je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Miran Herzog se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.