Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko« *Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka * Prizadevanja za slovensko šolstvo na Tržaškem * Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih
Znanstvenik, polihistor, topograf, založnik Janez Vajkard Valvasor, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov baroka pri nas, je bil plemiškega rodu. Leta 1658 je končal jezuitsko šolo v Ljubljani, a namesto da bi šel na univerzo, se je odločil, da si bo nabiral znanje s pogovori z učenimi ljudmi. Zato se je za štirinajst let odpravil na potovanje po Evropi – med drugim je obiskal severno Afriko in sodeloval v avstrijsko-turški vojni. Leta 1672 se je poročil z Anno Rosino Grafenweger in kupil grad Bogenšperk pri Litiji. V njem si je uredil pisateljsko, risarsko in tiskarsko delavnico. Za izdajanje knjig je sčasoma zapravil skoraj vse premoženje, zato je bil proti koncu življenja prisiljen prodati Bogenšperk, obsežno knjižnico in zbirko litografij. Leta 1688 so ga zaradi obsežne hidrološke študije presihajočega Cerkniškega jezera sprejeli v londonsko Kraljevo družbo. Njegovo najpomembnejše delo pa je monumentalna Slava vojvodine Kranjske. Knjiga, ki je leta 1689 izšla v 15 zvezkih na 3532 straneh s 528 ilustracijami in 24 prilogami, živahno opisuje slovenske dežele tistega časa. Janez Vajkard Valvasor je bil krščen v ljubljanski stolnici – na današnji dan leta 1641.
Politik Ivan Nabergoj je v drugi polovici 19. stoletja sodeloval v čitalniškem in taborskem gibanju v tržaški okolici in drugod na Primorskem. Kot tržaški mestni svetnik si je prizadeval za slovensko šolstvo v vaseh v tržaški okolici. Sodeloval je pri ustanavljanju različnih gospodarskih organizacij tržaških Slovencev. Vodil je njihovo politično društvo Edinost. To je v političnem, gospodarskem in kulturnem boju sprva združevalo tržaške Slovence, nato je svojo dejavnost razširilo na Kras in Istro, po prvi svetovni vojni še na Goriško. S prevlado fašizma v Italiji je bilo leta 1930 konec tudi Edinosti. Ivan Nabergoj je bil tudi kot poslanec dunajskega parlamenta bolj slogaš kot liberalec. Ivan Nabergoj, eden najuglednejših slovenskih politikov na Primorskem v 19. stoletju se je rodil leta 1833 na Proseku nad Trstom.
28. maja leta 1903 je bil v mariborskem Narodnem domu občni zbor Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko. Sklical ga je pripravljalni odbor pod predsedstvom doktorja Franca Kovačiča. Na tem zboru je bila ustanovljena knjižnica Zgodovinskega društva, katere temeljna naloga je bila zbirati in ohranjati slovenski tisk z območja kronovine Štajerske. Namen društva, ki mu je krajši čas predsedoval Matej Slekovec, je bil gojiti domačo zgodovino in narodopisje, podpirati raziskovanje domačih starin in umetnin, zbirati in preiskovati arhivsko gradivo za domačo zgodovino, prirejati zgodovinska predavanja ter izdajati društveno glasilo. List, ki je prvič izšel leta 1904, je dobil naslov »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Do leta 1909 je Zgodovinsko društvo zbralo že toliko predmetov, da je odprlo v Mariboru svoj Narodni muzej.
Sopranistka, operna in koncertna pevka Nada Vidmar je petje študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani in v začetku druge svetovne vojne že nastopala v ljubljanski Operi. Leta 1943 je postala članica partizanskega gledališča na osvobojenem ozemlju, od konca vojne do leta 1972 pa je bila stalno zaposlena v ljubljanski Operi. Poleg številnih opernih vlog je kot koncertna pevka nastopala v tridesetih velikih vokalno-instrumentalnih delih. *Posnetek Leta je 1953 prejela Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Nada Vidmar se je rodila leta 1917 v begunskem taborišču v Brucku na Litvi.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko« *Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka * Prizadevanja za slovensko šolstvo na Tržaškem * Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih
Znanstvenik, polihistor, topograf, založnik Janez Vajkard Valvasor, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov baroka pri nas, je bil plemiškega rodu. Leta 1658 je končal jezuitsko šolo v Ljubljani, a namesto da bi šel na univerzo, se je odločil, da si bo nabiral znanje s pogovori z učenimi ljudmi. Zato se je za štirinajst let odpravil na potovanje po Evropi – med drugim je obiskal severno Afriko in sodeloval v avstrijsko-turški vojni. Leta 1672 se je poročil z Anno Rosino Grafenweger in kupil grad Bogenšperk pri Litiji. V njem si je uredil pisateljsko, risarsko in tiskarsko delavnico. Za izdajanje knjig je sčasoma zapravil skoraj vse premoženje, zato je bil proti koncu življenja prisiljen prodati Bogenšperk, obsežno knjižnico in zbirko litografij. Leta 1688 so ga zaradi obsežne hidrološke študije presihajočega Cerkniškega jezera sprejeli v londonsko Kraljevo družbo. Njegovo najpomembnejše delo pa je monumentalna Slava vojvodine Kranjske. Knjiga, ki je leta 1689 izšla v 15 zvezkih na 3532 straneh s 528 ilustracijami in 24 prilogami, živahno opisuje slovenske dežele tistega časa. Janez Vajkard Valvasor je bil krščen v ljubljanski stolnici – na današnji dan leta 1641.
Politik Ivan Nabergoj je v drugi polovici 19. stoletja sodeloval v čitalniškem in taborskem gibanju v tržaški okolici in drugod na Primorskem. Kot tržaški mestni svetnik si je prizadeval za slovensko šolstvo v vaseh v tržaški okolici. Sodeloval je pri ustanavljanju različnih gospodarskih organizacij tržaških Slovencev. Vodil je njihovo politično društvo Edinost. To je v političnem, gospodarskem in kulturnem boju sprva združevalo tržaške Slovence, nato je svojo dejavnost razširilo na Kras in Istro, po prvi svetovni vojni še na Goriško. S prevlado fašizma v Italiji je bilo leta 1930 konec tudi Edinosti. Ivan Nabergoj je bil tudi kot poslanec dunajskega parlamenta bolj slogaš kot liberalec. Ivan Nabergoj, eden najuglednejših slovenskih politikov na Primorskem v 19. stoletju se je rodil leta 1833 na Proseku nad Trstom.
28. maja leta 1903 je bil v mariborskem Narodnem domu občni zbor Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko. Sklical ga je pripravljalni odbor pod predsedstvom doktorja Franca Kovačiča. Na tem zboru je bila ustanovljena knjižnica Zgodovinskega društva, katere temeljna naloga je bila zbirati in ohranjati slovenski tisk z območja kronovine Štajerske. Namen društva, ki mu je krajši čas predsedoval Matej Slekovec, je bil gojiti domačo zgodovino in narodopisje, podpirati raziskovanje domačih starin in umetnin, zbirati in preiskovati arhivsko gradivo za domačo zgodovino, prirejati zgodovinska predavanja ter izdajati društveno glasilo. List, ki je prvič izšel leta 1904, je dobil naslov »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Do leta 1909 je Zgodovinsko društvo zbralo že toliko predmetov, da je odprlo v Mariboru svoj Narodni muzej.
Sopranistka, operna in koncertna pevka Nada Vidmar je petje študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani in v začetku druge svetovne vojne že nastopala v ljubljanski Operi. Leta 1943 je postala članica partizanskega gledališča na osvobojenem ozemlju, od konca vojne do leta 1972 pa je bila stalno zaposlena v ljubljanski Operi. Poleg številnih opernih vlog je kot koncertna pevka nastopala v tridesetih velikih vokalno-instrumentalnih delih. *Posnetek Leta je 1953 prejela Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Nada Vidmar se je rodila leta 1917 v begunskem taborišču v Brucku na Litvi.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Neveljaven email naslov