Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 28. maj

28.05.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

»Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko« *Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka * Prizadevanja za slovensko šolstvo na Tržaškem * Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih

Znanstvenik, polihistor, topograf, založnik Janez Vajkard Valvasor, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov baroka pri nas, je bil plemiškega rodu. Leta 1658 je končal jezuitsko šolo v Ljubljani, a namesto da bi šel na univerzo, se je odločil, da si bo nabiral znanje s pogovori z učenimi ljudmi. Zato se je za štirinajst let odpravil na potovanje po Evropi – med drugim je obiskal severno Afriko in sodeloval v avstrijsko-turški vojni. Leta 1672 se je poročil z Anno Rosino Grafenweger in kupil grad Bogenšperk pri Litiji. V njem si je uredil pisateljsko, risarsko in tiskarsko delavnico. Za izdajanje knjig je sčasoma zapravil skoraj vse premoženje, zato je bil proti koncu življenja prisiljen prodati Bogenšperk, obsežno knjižnico in zbirko litografij. Leta 1688 so ga zaradi obsežne hidrološke študije presihajočega Cerkniškega jezera sprejeli v londonsko Kraljevo družbo. Njegovo najpomembnejše delo pa je monumentalna Slava vojvodine Kranjske. Knjiga, ki je leta 1689 izšla v 15 zvezkih na 3532 straneh s 528 ilustracijami in 24 prilogami, živahno opisuje slovenske dežele tistega časa. Janez Vajkard Valvasor je bil krščen v ljubljanski stolnici – na današnji dan leta 1641.

Politik Ivan Nabergoj je v drugi polovici 19. stoletja sodeloval v čitalniškem in taborskem gibanju v tržaški okolici in drugod na Primorskem. Kot tržaški mestni svetnik si je prizadeval za slovensko šolstvo v vaseh v tržaški okolici. Sodeloval je pri ustanavljanju različnih gospodarskih organizacij tržaških Slovencev. Vodil je njihovo politično društvo Edinost. To je v političnem, gospodarskem in kulturnem boju sprva združevalo tržaške Slovence, nato je svojo dejavnost razširilo na Kras in Istro, po prvi svetovni vojni še na Goriško. S prevlado fašizma v Italiji je bilo leta 1930 konec tudi Edinosti. Ivan Nabergoj je bil tudi kot poslanec dunajskega parlamenta bolj slogaš kot liberalec. Ivan Nabergoj, eden najuglednejših slovenskih politikov na Primorskem v 19. stoletju se je rodil leta 1833 na Proseku nad Trstom.

28. maja leta 1903 je bil v mariborskem Narodnem domu občni zbor Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko. Sklical ga je pripravljalni odbor pod predsedstvom doktorja Franca Kovačiča. Na tem zboru je bila ustanovljena knjižnica Zgodovinskega društva, katere temeljna naloga je bila zbirati in ohranjati slovenski tisk z območja kronovine Štajerske. Namen društva, ki mu je krajši čas predsedoval Matej Slekovec, je bil gojiti domačo zgodovino in narodopisje, podpirati raziskovanje domačih starin in umetnin, zbirati in preiskovati arhivsko gradivo za domačo zgodovino, prirejati zgodovinska predavanja ter izdajati društveno glasilo. List, ki je prvič izšel leta 1904, je dobil naslov »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Do leta 1909 je Zgodovinsko društvo zbralo že toliko predmetov, da je odprlo v Mariboru svoj Narodni muzej.

Sopranistka, operna in koncertna pevka Nada Vidmar je petje študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani in v začetku druge svetovne vojne že nastopala v ljubljanski Operi. Leta 1943 je postala članica partizanskega gledališča na osvobojenem ozemlju, od konca vojne do leta 1972 pa je bila stalno zaposlena v ljubljanski Operi. Poleg številnih opernih vlog je kot koncertna pevka nastopala v tridesetih velikih vokalno-instrumentalnih delih. *Posnetek Leta je 1953 prejela Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Nada Vidmar se je rodila leta 1917 v begunskem taborišču v Brucku na Litvi.


Na današnji dan

6260 epizod

Na današnji dan

6260 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 28. maj

28.05.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

»Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko« *Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka * Prizadevanja za slovensko šolstvo na Tržaškem * Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih

Znanstvenik, polihistor, topograf, založnik Janez Vajkard Valvasor, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov baroka pri nas, je bil plemiškega rodu. Leta 1658 je končal jezuitsko šolo v Ljubljani, a namesto da bi šel na univerzo, se je odločil, da si bo nabiral znanje s pogovori z učenimi ljudmi. Zato se je za štirinajst let odpravil na potovanje po Evropi – med drugim je obiskal severno Afriko in sodeloval v avstrijsko-turški vojni. Leta 1672 se je poročil z Anno Rosino Grafenweger in kupil grad Bogenšperk pri Litiji. V njem si je uredil pisateljsko, risarsko in tiskarsko delavnico. Za izdajanje knjig je sčasoma zapravil skoraj vse premoženje, zato je bil proti koncu življenja prisiljen prodati Bogenšperk, obsežno knjižnico in zbirko litografij. Leta 1688 so ga zaradi obsežne hidrološke študije presihajočega Cerkniškega jezera sprejeli v londonsko Kraljevo družbo. Njegovo najpomembnejše delo pa je monumentalna Slava vojvodine Kranjske. Knjiga, ki je leta 1689 izšla v 15 zvezkih na 3532 straneh s 528 ilustracijami in 24 prilogami, živahno opisuje slovenske dežele tistega časa. Janez Vajkard Valvasor je bil krščen v ljubljanski stolnici – na današnji dan leta 1641.

Politik Ivan Nabergoj je v drugi polovici 19. stoletja sodeloval v čitalniškem in taborskem gibanju v tržaški okolici in drugod na Primorskem. Kot tržaški mestni svetnik si je prizadeval za slovensko šolstvo v vaseh v tržaški okolici. Sodeloval je pri ustanavljanju različnih gospodarskih organizacij tržaških Slovencev. Vodil je njihovo politično društvo Edinost. To je v političnem, gospodarskem in kulturnem boju sprva združevalo tržaške Slovence, nato je svojo dejavnost razširilo na Kras in Istro, po prvi svetovni vojni še na Goriško. S prevlado fašizma v Italiji je bilo leta 1930 konec tudi Edinosti. Ivan Nabergoj je bil tudi kot poslanec dunajskega parlamenta bolj slogaš kot liberalec. Ivan Nabergoj, eden najuglednejših slovenskih politikov na Primorskem v 19. stoletju se je rodil leta 1833 na Proseku nad Trstom.

28. maja leta 1903 je bil v mariborskem Narodnem domu občni zbor Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko. Sklical ga je pripravljalni odbor pod predsedstvom doktorja Franca Kovačiča. Na tem zboru je bila ustanovljena knjižnica Zgodovinskega društva, katere temeljna naloga je bila zbirati in ohranjati slovenski tisk z območja kronovine Štajerske. Namen društva, ki mu je krajši čas predsedoval Matej Slekovec, je bil gojiti domačo zgodovino in narodopisje, podpirati raziskovanje domačih starin in umetnin, zbirati in preiskovati arhivsko gradivo za domačo zgodovino, prirejati zgodovinska predavanja ter izdajati društveno glasilo. List, ki je prvič izšel leta 1904, je dobil naslov »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Do leta 1909 je Zgodovinsko društvo zbralo že toliko predmetov, da je odprlo v Mariboru svoj Narodni muzej.

Sopranistka, operna in koncertna pevka Nada Vidmar je petje študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani in v začetku druge svetovne vojne že nastopala v ljubljanski Operi. Leta 1943 je postala članica partizanskega gledališča na osvobojenem ozemlju, od konca vojne do leta 1972 pa je bila stalno zaposlena v ljubljanski Operi. Poleg številnih opernih vlog je kot koncertna pevka nastopala v tridesetih velikih vokalno-instrumentalnih delih. *Posnetek Leta je 1953 prejela Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Nada Vidmar se je rodila leta 1917 v begunskem taborišču v Brucku na Litvi.


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

16.februar - Peter Kozler (1824) in njegova »velika Slovenija«

Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

15.februar - Maks Sever(1884) vzpon in nacionalizacija uspešnega podjetja

Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

14. februar - Jure Franko in olimpijsko srebro iz Sarajeva (1984)

Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

13. februar - Franta Komel (1924) in delo na področju statistike

Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

12. februar - Zoran Mušič (1909) in "Nismo poslednji"

Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

11. februar - Janez Pečar (1924) in kriminološka analiza korupcije

Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

10. februar - Marica Nadlišek Bartol (1867) urednica prvega slovenskega ženskega časopisa

Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

9. februar - Božidar Raič (1827) je prvi zapisal ime Pomurje

Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

8. februar - dan zapisan v našo kulturno in športno zgodovino

"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

7. februar - Jože Brilej (1924) učitelj, ki je pomagal zasnovati terme

Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov