Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi popolni prevod Biblije je protestantski pisec in pridigar Jurij Dalmatin končal leta 1578. Dve leti pozneje je ljubljanski tiskar Janez Mandelc natisnil poskusni list Biblije (ta je ohranjen v Gradcu), a nadvojvoda Karel II. je tiskanje prepovedal in dal tiskarno zapreti. Vendar so bili kranjski deželni stanovi vztrajni: po opravljenih korekturah v Gradcu so revizijo prevoda opravili v Ljubljani.
Na današnji dan leta 1581 so se zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi zaplenili, pretihotapili v sodih.
—–
Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja AVGUSTA DANILOVA je s prekinitvami ustvarjalno sodelovala v slovenskih gledaliških snovanjih več kot šest desetletij. Prvič je nastopila leta 1884, zadnjič pa leta 1950. Igralstva se je učila v šoli Dramatičnega društva, ki jo je vodil Ignacij Borštnik, izpopolnjevala pa se je v Pragi in na Dunaju. Kritka ji je priznala najširši igralski razpon in jo uvrstila med vrhunske jugoslovanske umetnice. Virtuozno je oblikovala predvsem pretresljive ženske like v naturalističnih dramah ter strastne in nesrečne ženske, ki jih je upodabljala dosledno realistično.
Ko je ljubljansko gledališče v prvi letih prejšnjega stoletja začelo v Ljubljano vabiti češke igralce, se je Avgusta Danilova čutila odrinjeno; odšla je v Trst in postala osrednja osebnost tamkajšnjega gledališča. Začela je tudi režirati ter poučevati v dramski šoli. Leta 1913 je odšla v Združene države Amerike. Med drugim je za gramofonsko družbo Columbia snemala slovenske pesmi. Leta 1920 se je vrnila v Ljubljano, vendar se je nezadovoljna zaradi navzočnosti ruskih igralcev vrnila v Ameriko.
Po ponovni vrnitvi v domovino je praznovala štiridesetletnico dela in se kmalu upokojila, vendar je še vedno sodelovala z amaterji pri ljubljanskem radiu, v Drami in po drugi svetovni vojni tudi pri filmu. Leta 1948 je v našem prvem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” odlično odigrala vlogo Obrekarice. Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Avgusta Danilova se je rodila na današnji dan leta 1869 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v kraju Cesta pri Grosupljem rodil arheolog samouk in topograf JERNEJ PEČNIK. Zanimal se je za starinoslovje in leta 1884 postal sodelavec Kranjskega deželnega muzeja. Od takrat se je ukvarjal zgolj z arheološkim odkopavanjem. Deloval je na Kranjskem, še posebej pa na Dolenjskem, kjer je izkopaval na večini pomembnejšh najdbišč. Najdbe je najprej oddajal v deželni muzej, pozneje pa v dunajski naravoslovni muzej. Na željo avstrijske centralne komisije za varstvo spomenikov je Jernej Pečnik svoja spoznanja združil v šest arheoloških kart.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi popolni prevod Biblije je protestantski pisec in pridigar Jurij Dalmatin končal leta 1578. Dve leti pozneje je ljubljanski tiskar Janez Mandelc natisnil poskusni list Biblije (ta je ohranjen v Gradcu), a nadvojvoda Karel II. je tiskanje prepovedal in dal tiskarno zapreti. Vendar so bili kranjski deželni stanovi vztrajni: po opravljenih korekturah v Gradcu so revizijo prevoda opravili v Ljubljani.
Na današnji dan leta 1581 so se zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi zaplenili, pretihotapili v sodih.
—–
Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja AVGUSTA DANILOVA je s prekinitvami ustvarjalno sodelovala v slovenskih gledaliških snovanjih več kot šest desetletij. Prvič je nastopila leta 1884, zadnjič pa leta 1950. Igralstva se je učila v šoli Dramatičnega društva, ki jo je vodil Ignacij Borštnik, izpopolnjevala pa se je v Pragi in na Dunaju. Kritka ji je priznala najširši igralski razpon in jo uvrstila med vrhunske jugoslovanske umetnice. Virtuozno je oblikovala predvsem pretresljive ženske like v naturalističnih dramah ter strastne in nesrečne ženske, ki jih je upodabljala dosledno realistično.
Ko je ljubljansko gledališče v prvi letih prejšnjega stoletja začelo v Ljubljano vabiti češke igralce, se je Avgusta Danilova čutila odrinjeno; odšla je v Trst in postala osrednja osebnost tamkajšnjega gledališča. Začela je tudi režirati ter poučevati v dramski šoli. Leta 1913 je odšla v Združene države Amerike. Med drugim je za gramofonsko družbo Columbia snemala slovenske pesmi. Leta 1920 se je vrnila v Ljubljano, vendar se je nezadovoljna zaradi navzočnosti ruskih igralcev vrnila v Ameriko.
Po ponovni vrnitvi v domovino je praznovala štiridesetletnico dela in se kmalu upokojila, vendar je še vedno sodelovala z amaterji pri ljubljanskem radiu, v Drami in po drugi svetovni vojni tudi pri filmu. Leta 1948 je v našem prvem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” odlično odigrala vlogo Obrekarice. Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Avgusta Danilova se je rodila na današnji dan leta 1869 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v kraju Cesta pri Grosupljem rodil arheolog samouk in topograf JERNEJ PEČNIK. Zanimal se je za starinoslovje in leta 1884 postal sodelavec Kranjskega deželnega muzeja. Od takrat se je ukvarjal zgolj z arheološkim odkopavanjem. Deloval je na Kranjskem, še posebej pa na Dolenjskem, kjer je izkopaval na večini pomembnejšh najdbišč. Najdbe je najprej oddajal v deželni muzej, pozneje pa v dunajski naravoslovni muzej. Na željo avstrijske centralne komisije za varstvo spomenikov je Jernej Pečnik svoja spoznanja združil v šest arheoloških kart.
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov