Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rojstni datum risarja in bakrorezca ANDREJA TROSTA ni znan, kot rojstni kraj pa omenjajo Gornji Grad, Hotinjo vas in Deggendorf na Bavarskem. V letih od 1648 do 50 je bil gojenec latinske šole v Rušah, slikarstva pa se je učil v Gradcu in na Dunaju. Leta 1678 je prišel na grad Bogenšperk pri Litiji in tam deset let vodil grafično delavnico Janeza Vajkarda Valvazorja. Z bakrorezi po različnih predlogah je sodeloval pri vseh Valvazorjevih delih, vzgajal pa je tudi mlade risarske talente. Za različne naročnike je izdelal številne bakroreze vedut, zgodovinskih prizorov, portretov, grbov, geografskih kart, diplom in podobic. Andrej Trost velja za začetnika grafične umetnosti na Slovenskem.
—–
JANEZ NEPOMUK HRADECKY je bil sicer češkega rodu, toda svoje življenjsko delo je opravil v Ljubljani, saj je bil kar 26 let njen župan: od leta 1820 do leta 1846. V tem času je pokazal izredne administrativne sposobnosti in veliko smisla za pomoč ljudem. Vedno je podpiral vse pomembnejše kulturne in druge akcije.
Med njegovim županovanjem so začeli osuševati Ljubljansko barje, zgradili so cesto od Ljubljane do Iga, tedanji leseni frančiškanski most nadomestili s kamnitim, uredili park Zvezda, ustanovili hranilnico ter odprli ubožnico in trgovsko učilišče. Za vse to je imel velike zasluge prav župan Hradecky. France Prešeren ga je počastil s sonetom; v njem ga je slavil kot zaslužnega moža in domoljuba. Janez Nepomuk Hradecky se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v Ljubljani.
—–
Politik JOSIP VILFAN je promoviral na dunajski pravni fakulteti in nato služboval v Trstu, kjer je bil leta 1906 izvoljen za tajnika političnega društva tržaških Slovencev Edinost. V javnih nastopih je zagovarjal načelo narodne enakopravnosti in nasprotoval šovinizmu; po njegovem naj bi Trst postal vzorno mesto za sožitje različnih narodov.
Po prvi svetovni vojni je od italijanskih oblasti zahteval, naj Slovencem priznajo temeljne narodnostne pravice. Leta 1921 in 24 je bil izvoljen v rimski parlament, pozneje pa je postal predsednik stalnega delovnega odbora Kongresa evropskih manjšin s sedežem na Dunaju. S svojimi nastopi in objavami je evropsko javnost seznanjal s položajem slovanskih etničnih skupnosti v Italiji. Leta 1939 se je preselil v Beograd in se po drugi vojni vključil v strokovno dejavnost ob sklepanju mirovne pogodbe v Italiji. Politik Josip Vilfan se je rodil na današnji dan leta 1878 v Trstu.
.—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Zagrebu rodila gledališka igralka BRANKA RASBERGER VERDONIK. Leta 1935 je bila angažirana v mariborskem gledališču, med drugo svetovno vojno je bila članica ljubljanske Drame, po njej pa se je vrnila v Maribor. Leta 1956 je odšla na Reko v “Narodno gledališče Ivan Zajc”. Po vlogah naivk in ljubimk se je razvila v karakterno igralko s privzdignjeno držo in kultiviranim zvonkim glasom. Branka Rasberger Verdonik je dvakrat prejela Prešernovo nagrado: leta 1947 in dve leti pozneje.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Rojstni datum risarja in bakrorezca ANDREJA TROSTA ni znan, kot rojstni kraj pa omenjajo Gornji Grad, Hotinjo vas in Deggendorf na Bavarskem. V letih od 1648 do 50 je bil gojenec latinske šole v Rušah, slikarstva pa se je učil v Gradcu in na Dunaju. Leta 1678 je prišel na grad Bogenšperk pri Litiji in tam deset let vodil grafično delavnico Janeza Vajkarda Valvazorja. Z bakrorezi po različnih predlogah je sodeloval pri vseh Valvazorjevih delih, vzgajal pa je tudi mlade risarske talente. Za različne naročnike je izdelal številne bakroreze vedut, zgodovinskih prizorov, portretov, grbov, geografskih kart, diplom in podobic. Andrej Trost velja za začetnika grafične umetnosti na Slovenskem.
—–
JANEZ NEPOMUK HRADECKY je bil sicer češkega rodu, toda svoje življenjsko delo je opravil v Ljubljani, saj je bil kar 26 let njen župan: od leta 1820 do leta 1846. V tem času je pokazal izredne administrativne sposobnosti in veliko smisla za pomoč ljudem. Vedno je podpiral vse pomembnejše kulturne in druge akcije.
Med njegovim županovanjem so začeli osuševati Ljubljansko barje, zgradili so cesto od Ljubljane do Iga, tedanji leseni frančiškanski most nadomestili s kamnitim, uredili park Zvezda, ustanovili hranilnico ter odprli ubožnico in trgovsko učilišče. Za vse to je imel velike zasluge prav župan Hradecky. France Prešeren ga je počastil s sonetom; v njem ga je slavil kot zaslužnega moža in domoljuba. Janez Nepomuk Hradecky se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v Ljubljani.
—–
Politik JOSIP VILFAN je promoviral na dunajski pravni fakulteti in nato služboval v Trstu, kjer je bil leta 1906 izvoljen za tajnika političnega društva tržaških Slovencev Edinost. V javnih nastopih je zagovarjal načelo narodne enakopravnosti in nasprotoval šovinizmu; po njegovem naj bi Trst postal vzorno mesto za sožitje različnih narodov.
Po prvi svetovni vojni je od italijanskih oblasti zahteval, naj Slovencem priznajo temeljne narodnostne pravice. Leta 1921 in 24 je bil izvoljen v rimski parlament, pozneje pa je postal predsednik stalnega delovnega odbora Kongresa evropskih manjšin s sedežem na Dunaju. S svojimi nastopi in objavami je evropsko javnost seznanjal s položajem slovanskih etničnih skupnosti v Italiji. Leta 1939 se je preselil v Beograd in se po drugi vojni vključil v strokovno dejavnost ob sklepanju mirovne pogodbe v Italiji. Politik Josip Vilfan se je rodil na današnji dan leta 1878 v Trstu.
.—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Zagrebu rodila gledališka igralka BRANKA RASBERGER VERDONIK. Leta 1935 je bila angažirana v mariborskem gledališču, med drugo svetovno vojno je bila članica ljubljanske Drame, po njej pa se je vrnila v Maribor. Leta 1956 je odšla na Reko v “Narodno gledališče Ivan Zajc”. Po vlogah naivk in ljubimk se je razvila v karakterno igralko s privzdignjeno držo in kultiviranim zvonkim glasom. Branka Rasberger Verdonik je dvakrat prejela Prešernovo nagrado: leta 1947 in dve leti pozneje.
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov