Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

30.08.2015


Rojstni datum risarja in bakrorezca ANDREJA TROSTA ni znan, kot rojstni kraj pa omenjajo Gornji Grad, Hotinjo vas in Deggendorf na Bavarskem. V letih od 1648 do 50 je bil gojenec latinske šole v Rušah, slikarstva pa se je učil v Gradcu in na Dunaju. Leta 1678 je prišel na grad Bogenšperk pri Litiji in tam deset let vodil grafično delavnico Janeza Vajkarda Valvazorja. Z bakrorezi po različnih predlogah je sodeloval pri vseh Valvazorjevih delih, vzgajal pa je tudi mlade risarske talente. Za različne naročnike je izdelal številne bakroreze vedut, zgodovinskih prizorov, portretov, grbov, geografskih kart, diplom in podobic. Andrej Trost velja za začetnika grafične umetnosti na Slovenskem.
—–
JANEZ NEPOMUK HRADECKY je bil sicer češkega rodu, toda svoje življenjsko delo je opravil v Ljubljani, saj je bil kar 26 let njen župan: od leta 1820 do leta 1846. V tem času je pokazal izredne administrativne sposobnosti in veliko smisla za pomoč ljudem. Vedno je podpiral vse pomembnejše kulturne in druge akcije.
Med njegovim županovanjem so začeli osuševati Ljubljansko barje, zgradili so cesto od Ljubljane do Iga, tedanji leseni frančiškanski most nadomestili s kamnitim, uredili park Zvezda, ustanovili hranilnico ter odprli ubožnico in trgovsko učilišče. Za vse to je imel velike zasluge prav župan Hradecky. France Prešeren ga je počastil s sonetom; v njem ga je slavil kot zaslužnega moža in domoljuba. Janez Nepomuk Hradecky se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v Ljubljani.
—–
Politik JOSIP VILFAN je promoviral na dunajski pravni fakulteti in nato služboval v Trstu, kjer je bil leta 1906 izvoljen za tajnika političnega društva tržaških Slovencev Edinost. V javnih nastopih je zagovarjal načelo narodne enakopravnosti in nasprotoval šovinizmu; po njegovem naj bi Trst postal vzorno mesto za sožitje različnih narodov.
Po prvi svetovni vojni je od italijanskih oblasti zahteval, naj Slovencem priznajo temeljne narodnostne pravice. Leta 1921 in 24 je bil izvoljen v rimski parlament, pozneje pa je postal predsednik stalnega delovnega odbora Kongresa evropskih manjšin s sedežem na Dunaju. S svojimi nastopi in objavami je evropsko javnost seznanjal s položajem slovanskih etničnih skupnosti v Italiji. Leta 1939 se je preselil v Beograd in se po drugi vojni vključil v strokovno dejavnost ob sklepanju mirovne pogodbe v Italiji. Politik Josip Vilfan se je rodil na današnji dan leta 1878 v Trstu.
.—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Zagrebu rodila gledališka igralka BRANKA RASBERGER VERDONIK. Leta 1935 je bila angažirana v mariborskem gledališču, med drugo svetovno vojno je bila članica ljubljanske Drame, po njej pa se je vrnila v Maribor. Leta 1956 je odšla na Reko v “Narodno gledališče Ivan Zajc”. Po vlogah naivk in ljubimk se je razvila v karakterno igralko s privzdignjeno držo in kultiviranim zvonkim glasom. Branka Rasberger Verdonik je dvakrat prejela Prešernovo nagrado: leta 1947 in dve leti pozneje.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

30.08.2015


Rojstni datum risarja in bakrorezca ANDREJA TROSTA ni znan, kot rojstni kraj pa omenjajo Gornji Grad, Hotinjo vas in Deggendorf na Bavarskem. V letih od 1648 do 50 je bil gojenec latinske šole v Rušah, slikarstva pa se je učil v Gradcu in na Dunaju. Leta 1678 je prišel na grad Bogenšperk pri Litiji in tam deset let vodil grafično delavnico Janeza Vajkarda Valvazorja. Z bakrorezi po različnih predlogah je sodeloval pri vseh Valvazorjevih delih, vzgajal pa je tudi mlade risarske talente. Za različne naročnike je izdelal številne bakroreze vedut, zgodovinskih prizorov, portretov, grbov, geografskih kart, diplom in podobic. Andrej Trost velja za začetnika grafične umetnosti na Slovenskem.
—–
JANEZ NEPOMUK HRADECKY je bil sicer češkega rodu, toda svoje življenjsko delo je opravil v Ljubljani, saj je bil kar 26 let njen župan: od leta 1820 do leta 1846. V tem času je pokazal izredne administrativne sposobnosti in veliko smisla za pomoč ljudem. Vedno je podpiral vse pomembnejše kulturne in druge akcije.
Med njegovim županovanjem so začeli osuševati Ljubljansko barje, zgradili so cesto od Ljubljane do Iga, tedanji leseni frančiškanski most nadomestili s kamnitim, uredili park Zvezda, ustanovili hranilnico ter odprli ubožnico in trgovsko učilišče. Za vse to je imel velike zasluge prav župan Hradecky. France Prešeren ga je počastil s sonetom; v njem ga je slavil kot zaslužnega moža in domoljuba. Janez Nepomuk Hradecky se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v Ljubljani.
—–
Politik JOSIP VILFAN je promoviral na dunajski pravni fakulteti in nato služboval v Trstu, kjer je bil leta 1906 izvoljen za tajnika političnega društva tržaških Slovencev Edinost. V javnih nastopih je zagovarjal načelo narodne enakopravnosti in nasprotoval šovinizmu; po njegovem naj bi Trst postal vzorno mesto za sožitje različnih narodov.
Po prvi svetovni vojni je od italijanskih oblasti zahteval, naj Slovencem priznajo temeljne narodnostne pravice. Leta 1921 in 24 je bil izvoljen v rimski parlament, pozneje pa je postal predsednik stalnega delovnega odbora Kongresa evropskih manjšin s sedežem na Dunaju. S svojimi nastopi in objavami je evropsko javnost seznanjal s položajem slovanskih etničnih skupnosti v Italiji. Leta 1939 se je preselil v Beograd in se po drugi vojni vključil v strokovno dejavnost ob sklepanju mirovne pogodbe v Italiji. Politik Josip Vilfan se je rodil na današnji dan leta 1878 v Trstu.
.—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Zagrebu rodila gledališka igralka BRANKA RASBERGER VERDONIK. Leta 1935 je bila angažirana v mariborskem gledališču, med drugo svetovno vojno je bila članica ljubljanske Drame, po njej pa se je vrnila v Maribor. Leta 1956 je odšla na Reko v “Narodno gledališče Ivan Zajc”. Po vlogah naivk in ljubimk se je razvila v karakterno igralko s privzdignjeno držo in kultiviranim zvonkim glasom. Branka Rasberger Verdonik je dvakrat prejela Prešernovo nagrado: leta 1947 in dve leti pozneje.


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


Stran 2 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov