Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rojstni datum risarja in bakrorezca ANDREJA TROSTA ni znan, kot rojstni kraj pa omenjajo Gornji Grad, Hotinjo vas in Deggendorf na Bavarskem. V letih od 1648 do 50 je bil gojenec latinske šole v Rušah, slikarstva pa se je učil v Gradcu in na Dunaju. Leta 1678 je prišel na grad Bogenšperk pri Litiji in tam deset let vodil grafično delavnico Janeza Vajkarda Valvazorja. Z bakrorezi po različnih predlogah je sodeloval pri vseh Valvazorjevih delih, vzgajal pa je tudi mlade risarske talente. Za različne naročnike je izdelal številne bakroreze vedut, zgodovinskih prizorov, portretov, grbov, geografskih kart, diplom in podobic. Andrej Trost velja za začetnika grafične umetnosti na Slovenskem.
—–
JANEZ NEPOMUK HRADECKY je bil sicer češkega rodu, toda svoje življenjsko delo je opravil v Ljubljani, saj je bil kar 26 let njen župan: od leta 1820 do leta 1846. V tem času je pokazal izredne administrativne sposobnosti in veliko smisla za pomoč ljudem. Vedno je podpiral vse pomembnejše kulturne in druge akcije.
Med njegovim županovanjem so začeli osuševati Ljubljansko barje, zgradili so cesto od Ljubljane do Iga, tedanji leseni frančiškanski most nadomestili s kamnitim, uredili park Zvezda, ustanovili hranilnico ter odprli ubožnico in trgovsko učilišče. Za vse to je imel velike zasluge prav župan Hradecky. France Prešeren ga je počastil s sonetom; v njem ga je slavil kot zaslužnega moža in domoljuba. Janez Nepomuk Hradecky se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v Ljubljani.
—–
Politik JOSIP VILFAN je promoviral na dunajski pravni fakulteti in nato služboval v Trstu, kjer je bil leta 1906 izvoljen za tajnika političnega društva tržaških Slovencev Edinost. V javnih nastopih je zagovarjal načelo narodne enakopravnosti in nasprotoval šovinizmu; po njegovem naj bi Trst postal vzorno mesto za sožitje različnih narodov.
Po prvi svetovni vojni je od italijanskih oblasti zahteval, naj Slovencem priznajo temeljne narodnostne pravice. Leta 1921 in 24 je bil izvoljen v rimski parlament, pozneje pa je postal predsednik stalnega delovnega odbora Kongresa evropskih manjšin s sedežem na Dunaju. S svojimi nastopi in objavami je evropsko javnost seznanjal s položajem slovanskih etničnih skupnosti v Italiji. Leta 1939 se je preselil v Beograd in se po drugi vojni vključil v strokovno dejavnost ob sklepanju mirovne pogodbe v Italiji. Politik Josip Vilfan se je rodil na današnji dan leta 1878 v Trstu.
.—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Zagrebu rodila gledališka igralka BRANKA RASBERGER VERDONIK. Leta 1935 je bila angažirana v mariborskem gledališču, med drugo svetovno vojno je bila članica ljubljanske Drame, po njej pa se je vrnila v Maribor. Leta 1956 je odšla na Reko v “Narodno gledališče Ivan Zajc”. Po vlogah naivk in ljubimk se je razvila v karakterno igralko s privzdignjeno držo in kultiviranim zvonkim glasom. Branka Rasberger Verdonik je dvakrat prejela Prešernovo nagrado: leta 1947 in dve leti pozneje.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Rojstni datum risarja in bakrorezca ANDREJA TROSTA ni znan, kot rojstni kraj pa omenjajo Gornji Grad, Hotinjo vas in Deggendorf na Bavarskem. V letih od 1648 do 50 je bil gojenec latinske šole v Rušah, slikarstva pa se je učil v Gradcu in na Dunaju. Leta 1678 je prišel na grad Bogenšperk pri Litiji in tam deset let vodil grafično delavnico Janeza Vajkarda Valvazorja. Z bakrorezi po različnih predlogah je sodeloval pri vseh Valvazorjevih delih, vzgajal pa je tudi mlade risarske talente. Za različne naročnike je izdelal številne bakroreze vedut, zgodovinskih prizorov, portretov, grbov, geografskih kart, diplom in podobic. Andrej Trost velja za začetnika grafične umetnosti na Slovenskem.
—–
JANEZ NEPOMUK HRADECKY je bil sicer češkega rodu, toda svoje življenjsko delo je opravil v Ljubljani, saj je bil kar 26 let njen župan: od leta 1820 do leta 1846. V tem času je pokazal izredne administrativne sposobnosti in veliko smisla za pomoč ljudem. Vedno je podpiral vse pomembnejše kulturne in druge akcije.
Med njegovim županovanjem so začeli osuševati Ljubljansko barje, zgradili so cesto od Ljubljane do Iga, tedanji leseni frančiškanski most nadomestili s kamnitim, uredili park Zvezda, ustanovili hranilnico ter odprli ubožnico in trgovsko učilišče. Za vse to je imel velike zasluge prav župan Hradecky. France Prešeren ga je počastil s sonetom; v njem ga je slavil kot zaslužnega moža in domoljuba. Janez Nepomuk Hradecky se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v Ljubljani.
—–
Politik JOSIP VILFAN je promoviral na dunajski pravni fakulteti in nato služboval v Trstu, kjer je bil leta 1906 izvoljen za tajnika političnega društva tržaških Slovencev Edinost. V javnih nastopih je zagovarjal načelo narodne enakopravnosti in nasprotoval šovinizmu; po njegovem naj bi Trst postal vzorno mesto za sožitje različnih narodov.
Po prvi svetovni vojni je od italijanskih oblasti zahteval, naj Slovencem priznajo temeljne narodnostne pravice. Leta 1921 in 24 je bil izvoljen v rimski parlament, pozneje pa je postal predsednik stalnega delovnega odbora Kongresa evropskih manjšin s sedežem na Dunaju. S svojimi nastopi in objavami je evropsko javnost seznanjal s položajem slovanskih etničnih skupnosti v Italiji. Leta 1939 se je preselil v Beograd in se po drugi vojni vključil v strokovno dejavnost ob sklepanju mirovne pogodbe v Italiji. Politik Josip Vilfan se je rodil na današnji dan leta 1878 v Trstu.
.—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Zagrebu rodila gledališka igralka BRANKA RASBERGER VERDONIK. Leta 1935 je bila angažirana v mariborskem gledališču, med drugo svetovno vojno je bila članica ljubljanske Drame, po njej pa se je vrnila v Maribor. Leta 1956 je odšla na Reko v “Narodno gledališče Ivan Zajc”. Po vlogah naivk in ljubimk se je razvila v karakterno igralko s privzdignjeno držo in kultiviranim zvonkim glasom. Branka Rasberger Verdonik je dvakrat prejela Prešernovo nagrado: leta 1947 in dve leti pozneje.
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov