Alpinist STANKO TOMINŠEK je leta 1921 v Ljubljani doktoriral iz prava; pozneje je bil odvetnik, po drugi svetovni vojni pa med drugim tajnik Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije. Od leta 1920 je delal v osrednjem odboru Slovenskega planinskega društva, med vojno pa je bil društveni tajnik in zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto dvakrat zaprt.
Stanko Tominšek je bil odličen alpinist. V tako imenovani »zlati navezi« z Jožo Čopom in Miho Potočnikom je preplezal veliko prvenstvenih smeri, vzpon čez tisoč metrov visoko severno steno Špika leta 1926 pa je bil eden najpomembnejših slovenskih plezalskih uspehov v času med vojnama. Veliko se je posvečal tudi planinski fotografiji, za prvi slovenski igrani film »Triglavske strmine« leta 1932 pa je posnel plezalske prizore. Stanko Tominšek se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Kemik JANKO KAVČIČ je sodeloval pri razvoju slovenske kemijske terminologije in pri pripravi splošnega tehniškega slovarja. Leta 1927 je doktoriral iz kemije, leto pozneje pa je diplomiral še na filozofski fakulteti. Na ljubljanski tehniški fakulteti je bil od leta 1955 redni profesor in je razvil več izumov in tehničnih izboljšav za izdelavo specialnih cementov. Janko Kavčič se je rodil na današnji dan leta 1898 v Ljubljani.
—–
Operna pevka MILA KOGEJ je zaradi prirojenega odrskega žara in odlične pevske tehnike ustvarila obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med vojnama in po drugi svetovni vojni. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. Po diplomi leta 1926 je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Idriji.
—–
V ljubljanskem Jakopičevem paviljonu se je na današnji dan leta 1928 predstavila skupina šestih slikarjev, ki so študirali v Zagrebu in so se imenovali “Četrta generacija”; to so bili Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat in Mira Pregelj. Bili so si zelo različni in niso imeli izrazitega programa. Z razstavljenimi deli so nakazali premik od nove stvarnosti s primesmi ekspresionizma proti umetnosti, ki je bila manj idejno opredeljena in bliže čisti likovni stvarnosti, tako imenovanemu barvnemu realizmu.
—–
Natanko ob deveti uri in osem minut so na današnji dan pred 70-imi leti na palubi ameriške vojne ladje Missouri japonski predstavniki podpisali popolno kapitulacijo Japonske. Tako se je tudi uradno končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala najmanj petdeset milijonov življenj. Hkrati je bil to tudi konec velikega in bojevitega »cesarstva vzhajajočega sonca«: Japonska je utrpela velikanske človeške žrtve in doživela gospodarski polom, poleg tega pa je izgubila vse posesti in ozemlja, ki jih je osvajala skoraj petdeset let, in se je morala umakniti za svoje nacionalne meje.