Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cesar Friderik III. Je želel v avstrijskem delu oglejskega patriarhata ustaviti vpliv Beneške republike, zato je leta 1461 ustanovil ljubljansko škofijo. Zaradi patriarhovega nasprotovanja ji je cesar lahko dodelil samo tiste škofije, nad katerimi je imel sam patronat. Tako je bila ob ustanovitvi škofija razdeljena na šest nepovezanih delov na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Cesar ji je dodelil še benediktinsko opatijo Gornji Grad s podrejenimi župnijami, grad Goričane in nekaj posesti okrog Ljubljane ter si pridržal patronat nad škofijo in stolnim kapitljem. Ustanovitev je na današnji dan leta 1462 potrdil papež Pij II. Za prvega škofa je cesar imenoval Žigo Lamberga, že drugi, Krištof Ravbar, pa je dobil knežji naslov; ta je ljubljanskim škofom ostal do konca prve svetovne vojne.
Ustanovitev ljubljanske škofije pred 554-imi leti je pospešila tudi urbanistični razvoj prostora okoli na novo prezidane cerkve svetega Nikolaja, ki je postala stolnica. Z zidavo novih stavb se je ta del Ljubljane spremenil iz ribiškega naselja (sveti Nikolaj je tudi zavetnik ribičev in čolnarjev) v škofovsko prestolnico. Na levem bregu Ljubljanice (na današnjem Dvornem trgu) je v tistem času zrastla vicedomska palača (sedež namestnika deželnega kneza), deželni stanovi so si na prostoru današnje stavbe Slovenske akademije znanosti in umetnosti postavili svojo hišo – lontovž, na Novem trgu pa so začele svoja domovanja zidati nekatere plemiške družine. Tako se je ob koncu 15. stoletja podoba Ljubljane počasi spreminjala, saj sta kamen in opeka kot gradbeni material začela zamenjevati les.
—–
Slikar FORTUNAT BERGANT se je rodil na današnji dan leta 1721 v Mekinjah pri Kamniku. O njegovem življenju je malo znanega. Dokumentirano je njegovo šolanje v letih od 1756 do 1760 v Rimu. Čeprav ni znano, kakšna je bila njegova povezava z ljubljanskimi slikarji, je gotovo, da sta na njegov slikarski slog vplivala Metzinger in Jelovšek, opazen pa je tudi vpliv nekaterih rimskih slikarjev.
O slogovnem razvoju Bergantovih del ni mogoče govoriti, saj jih je večina iz zadnjih devetih let njegovega življenja. Nekatera sodijo v vrh slovenskega baročnega slikarstva, druga pa so v svojem pretiranem, grobem realizmu trda in oblikovno nedodelana. Poleg portretov je slikal predvsem oljne slike nabožne vsebine. Njegova dela je najti po vsej Sloveniji razen na Primorskem, pa tudi na Koroškem in v Liki na Hrvaškem. Fortunat Bergant je svoje slike podpisoval na nenavadnih mestih: v zavihkih oblačil, na robovih miz ali pisem in na robovih mečev.
—–
Tirnice za ljubljanski tramvaj so začeli polagati aprila leta 1901. Dela so stekla zelo hitro, saj je pri graditvi sodelovalo kar 3.000 delavcev pod vodstvom izključno tujih strokovnjakov. Vendar pa so se zaradi slabega vremena dela zavlekla in tako je ljubljanski tramvaj prvič zapeljal po mestu na današnji dan pred 114-imi leti. Posebne slovesnosti ni bilo, časopisje pa je zapisalo, da je bilo prvi dan prodanih kar 6.400 voznih listkov.
Vožnja s tramvajem je bila v začetku seveda prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se prvi teden vozili z njim bolj zaradi zabave kot iz potrebe. Dobil je kar nekaj ljubkovalnih imen: trambulaj, drvarnica in celo pocestnica. Tramvaj je po Ljubljani vozil kar 57 let, vse do 20. decembra leta 1958.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cesar Friderik III. Je želel v avstrijskem delu oglejskega patriarhata ustaviti vpliv Beneške republike, zato je leta 1461 ustanovil ljubljansko škofijo. Zaradi patriarhovega nasprotovanja ji je cesar lahko dodelil samo tiste škofije, nad katerimi je imel sam patronat. Tako je bila ob ustanovitvi škofija razdeljena na šest nepovezanih delov na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Cesar ji je dodelil še benediktinsko opatijo Gornji Grad s podrejenimi župnijami, grad Goričane in nekaj posesti okrog Ljubljane ter si pridržal patronat nad škofijo in stolnim kapitljem. Ustanovitev je na današnji dan leta 1462 potrdil papež Pij II. Za prvega škofa je cesar imenoval Žigo Lamberga, že drugi, Krištof Ravbar, pa je dobil knežji naslov; ta je ljubljanskim škofom ostal do konca prve svetovne vojne.
Ustanovitev ljubljanske škofije pred 554-imi leti je pospešila tudi urbanistični razvoj prostora okoli na novo prezidane cerkve svetega Nikolaja, ki je postala stolnica. Z zidavo novih stavb se je ta del Ljubljane spremenil iz ribiškega naselja (sveti Nikolaj je tudi zavetnik ribičev in čolnarjev) v škofovsko prestolnico. Na levem bregu Ljubljanice (na današnjem Dvornem trgu) je v tistem času zrastla vicedomska palača (sedež namestnika deželnega kneza), deželni stanovi so si na prostoru današnje stavbe Slovenske akademije znanosti in umetnosti postavili svojo hišo – lontovž, na Novem trgu pa so začele svoja domovanja zidati nekatere plemiške družine. Tako se je ob koncu 15. stoletja podoba Ljubljane počasi spreminjala, saj sta kamen in opeka kot gradbeni material začela zamenjevati les.
—–
Slikar FORTUNAT BERGANT se je rodil na današnji dan leta 1721 v Mekinjah pri Kamniku. O njegovem življenju je malo znanega. Dokumentirano je njegovo šolanje v letih od 1756 do 1760 v Rimu. Čeprav ni znano, kakšna je bila njegova povezava z ljubljanskimi slikarji, je gotovo, da sta na njegov slikarski slog vplivala Metzinger in Jelovšek, opazen pa je tudi vpliv nekaterih rimskih slikarjev.
O slogovnem razvoju Bergantovih del ni mogoče govoriti, saj jih je večina iz zadnjih devetih let njegovega življenja. Nekatera sodijo v vrh slovenskega baročnega slikarstva, druga pa so v svojem pretiranem, grobem realizmu trda in oblikovno nedodelana. Poleg portretov je slikal predvsem oljne slike nabožne vsebine. Njegova dela je najti po vsej Sloveniji razen na Primorskem, pa tudi na Koroškem in v Liki na Hrvaškem. Fortunat Bergant je svoje slike podpisoval na nenavadnih mestih: v zavihkih oblačil, na robovih miz ali pisem in na robovih mečev.
—–
Tirnice za ljubljanski tramvaj so začeli polagati aprila leta 1901. Dela so stekla zelo hitro, saj je pri graditvi sodelovalo kar 3.000 delavcev pod vodstvom izključno tujih strokovnjakov. Vendar pa so se zaradi slabega vremena dela zavlekla in tako je ljubljanski tramvaj prvič zapeljal po mestu na današnji dan pred 114-imi leti. Posebne slovesnosti ni bilo, časopisje pa je zapisalo, da je bilo prvi dan prodanih kar 6.400 voznih listkov.
Vožnja s tramvajem je bila v začetku seveda prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se prvi teden vozili z njim bolj zaradi zabave kot iz potrebe. Dobil je kar nekaj ljubkovalnih imen: trambulaj, drvarnica in celo pocestnica. Tramvaj je po Ljubljani vozil kar 57 let, vse do 20. decembra leta 1958.
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov