Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gasilsko službo so v naših krajih organizirali že Rimljani, Ljubljana pa je svoj prvi požarni in gasilski red dobila šele 1676. leta. V času Marije Terezije so izdali nove, ki so na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem urejali varnostne predpise za podeželje in mesta. Leta 1773 je kranjsko deželno glavarstvo izdalo požarni in gasilski red, ki je številne dolžnosti nalagal predvsem obrtnikom in stražnikom, leta 1825 pa je v slovenščini izšel “Ognj gasitni navód ali naredbanje ognj gasiti”. Prvi poskusi ustanovitve gasilskih skupin na Slovenskem so bili v drugi polovici 19. stoletja in tako so na današnji dan leta 1869 v Metliki ustanovili prvo požarno brambo kot gasilsko društvo. Naslednje leto so društva ustanovili še v Ljubljani, Laškem in na Ptuju in ideja prostovoljnega gasilstva na Slovenskem se je začela hitro širiti.
—–
Po več kot enoletnem delu je slikar Matevž Langus na današnji dan leta 1844 dokončal poslikavo kupole v ljubljanski cerkvi svetega Nikolaja. V baroku, ko je bila stolnica sezidana, je bila kupola le nakazana, tako da je njen provizorični »obok« poslikal slikar Giulio Quaglio na ravni površini. Strokovnjaki so pohvalili Langusov kolorit, osvetljavo, perspektivo in risbo ter poudarili, da poteze njegovega čopiča izžarevajo za religiozno umetnost potrebno enotnost, mir in harmonijo.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Gradíški ob Soči rodil pravnik STANKO PETERIN.
Leta 1941 je doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani in bil tam bibliotekar do septembra leta 1943, ko je odšel k partizanom. Takoj po vojni je sodeloval kot sekretar jugoslovanske delegacije na londonski konferenci zunanjih ministrov, deset let pozneje pa v Rimu pri pogajanjih o uresničevanju londonskega sporazuma. Leta 1975 je postal redni profesor za mednarodno pravo in mednarodne odnose na ljubljanski pravni fakulteti. Stanko Peterin se je v svojem strokovnem delu veliko posvečal vprašanjem Slovenskega primorja in Svobodnega tržaškega ozemlja, pomembno pa je sodeloval tudi pri oblikovanju slovenskega mednarodnopravnega izrazja.
—–
Na današnji dan pred 40-imi leti je bila v Mariboru slovesno razglašena nova univerza, druga v Sloveniji. Za prvega rektorja je bil imenovan doktor Vladimir Bračič. Pravno formalno je bila ustanovljena že 2. julija, ko je slovenska skupščina potrdila samoupravni sporazum o združitvi mariborskih visokošolskih organizacij v univerzo v Mariboru.
—–
Greta Lovisa Gustafsson, legendarna švedska filmska igralka z umetniškim imenom GRETA GARBO, je v prvi večji vlogi leta 1923 nastopila v filmu »Gösta Berling«. Čez nekaj let se je preselila v Združene države Amerike in že s prvim filmom »Hudournik« postala zvezda. Upodabljala je ženske like iz zgodovine in književnosti in kmalu prerasla v mit. Najpomembnejše filme je posnela v tridesetih letih prejšnjega stoletja: »Božansko žensko«, »Grand hotel«, »Kraljico Kristino« in »Damo s kamelijami«. Leta 1954 je prejela pomembno filmsko nagrado »oskarja« za življenjsko delo. Slava ji je bila odveč: v filmih je nosila razkošne kostume, v zasebnem življenju pa se je raje odločala za preprosta oblačila, skrivala obraz pod širokimi klobuki ter se po zadnjem filmu »Ženska z dvema obrazoma« leta 1941 umaknila v samoto in neprepoznavnost. Švedska filmska igralka Greta Garbo se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Stockholmu.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gasilsko službo so v naših krajih organizirali že Rimljani, Ljubljana pa je svoj prvi požarni in gasilski red dobila šele 1676. leta. V času Marije Terezije so izdali nove, ki so na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem urejali varnostne predpise za podeželje in mesta. Leta 1773 je kranjsko deželno glavarstvo izdalo požarni in gasilski red, ki je številne dolžnosti nalagal predvsem obrtnikom in stražnikom, leta 1825 pa je v slovenščini izšel “Ognj gasitni navód ali naredbanje ognj gasiti”. Prvi poskusi ustanovitve gasilskih skupin na Slovenskem so bili v drugi polovici 19. stoletja in tako so na današnji dan leta 1869 v Metliki ustanovili prvo požarno brambo kot gasilsko društvo. Naslednje leto so društva ustanovili še v Ljubljani, Laškem in na Ptuju in ideja prostovoljnega gasilstva na Slovenskem se je začela hitro širiti.
—–
Po več kot enoletnem delu je slikar Matevž Langus na današnji dan leta 1844 dokončal poslikavo kupole v ljubljanski cerkvi svetega Nikolaja. V baroku, ko je bila stolnica sezidana, je bila kupola le nakazana, tako da je njen provizorični »obok« poslikal slikar Giulio Quaglio na ravni površini. Strokovnjaki so pohvalili Langusov kolorit, osvetljavo, perspektivo in risbo ter poudarili, da poteze njegovega čopiča izžarevajo za religiozno umetnost potrebno enotnost, mir in harmonijo.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Gradíški ob Soči rodil pravnik STANKO PETERIN.
Leta 1941 je doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani in bil tam bibliotekar do septembra leta 1943, ko je odšel k partizanom. Takoj po vojni je sodeloval kot sekretar jugoslovanske delegacije na londonski konferenci zunanjih ministrov, deset let pozneje pa v Rimu pri pogajanjih o uresničevanju londonskega sporazuma. Leta 1975 je postal redni profesor za mednarodno pravo in mednarodne odnose na ljubljanski pravni fakulteti. Stanko Peterin se je v svojem strokovnem delu veliko posvečal vprašanjem Slovenskega primorja in Svobodnega tržaškega ozemlja, pomembno pa je sodeloval tudi pri oblikovanju slovenskega mednarodnopravnega izrazja.
—–
Na današnji dan pred 40-imi leti je bila v Mariboru slovesno razglašena nova univerza, druga v Sloveniji. Za prvega rektorja je bil imenovan doktor Vladimir Bračič. Pravno formalno je bila ustanovljena že 2. julija, ko je slovenska skupščina potrdila samoupravni sporazum o združitvi mariborskih visokošolskih organizacij v univerzo v Mariboru.
—–
Greta Lovisa Gustafsson, legendarna švedska filmska igralka z umetniškim imenom GRETA GARBO, je v prvi večji vlogi leta 1923 nastopila v filmu »Gösta Berling«. Čez nekaj let se je preselila v Združene države Amerike in že s prvim filmom »Hudournik« postala zvezda. Upodabljala je ženske like iz zgodovine in književnosti in kmalu prerasla v mit. Najpomembnejše filme je posnela v tridesetih letih prejšnjega stoletja: »Božansko žensko«, »Grand hotel«, »Kraljico Kristino« in »Damo s kamelijami«. Leta 1954 je prejela pomembno filmsko nagrado »oskarja« za življenjsko delo. Slava ji je bila odveč: v filmih je nosila razkošne kostume, v zasebnem življenju pa se je raje odločala za preprosta oblačila, skrivala obraz pod širokimi klobuki ter se po zadnjem filmu »Ženska z dvema obrazoma« leta 1941 umaknila v samoto in neprepoznavnost. Švedska filmska igralka Greta Garbo se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Stockholmu.
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov