Odvetnik in politik FRANJO ROSINA je doktoriral iz prava v Gradcu; nato je bil odvetnik v Ljutomeru in Mariboru. Leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor, po prvi svetovni vojni pa na listi Jugoslovanske demokratske stranke v Mariboru za občinskega odbornika in mestnega svetovalca. Sicer pa je bil med drugim tudi eden izmed ustanoviteljev Dolenjskega Sokola v Novem mestu ter sokolskih društev v Ljutomeru in Mariboru. Zaradi razvitja prapora sokolskega društva v Rušah 28. junija leta 1914 (torej na dan sarajevskega atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda oziroma na dan, ki velja za začetek prve svetovne vojne), je bil dva meseca zaprt.
Sicer pa je Franjo Rosina leta 1918 kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko zelo pripomogel k temu, da je Svet 1. novembra leta 1918 v Mariboru in na slovenskem Štajerskem prevzel civilno oblast, general Rudolf Maister s slovensko vojsko pa vojaško. Franjo Rosina se je rodil na današnji dan leta 1863 v Leskovici pri Šmartnem pri Litiji.
—–
MIHA POTOČNIK je bil 14 let predsednik Planinske zveze Slovenije, nato pa njen častni predsednik. Med drugim je bil med ustanovitelji mednarodne zveze gorskih reševalcev in pobudnik uzakonjenja Triglavskega narodnega parka. Bil je navdušen planinec in gorski reševalec. Preplezal je številne stene in grebene v slovenskih in tujih gorah ter vodil mnoge alpinistične odprave na domače in tuje vrhove. V navezi s Čopom in Tominškom – pozneje so jih imenovali “zlata naveza” – je že pred vojno preplezal veliko prvenstvenih smeri. Nekaj svojih planinskih izkušenj je opisal v knjigi “Srečanje z gorami”, leta 1978 pa je sodeloval pri pisanju monografije “Triglav, gora in simbol”. Prejel je Bloudkovo nagrado in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Pravnik, alpinist in gorski reševalec Miha Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1907 na Belci pri Mojstrani.
—–
Pesnik in prevajalec TONE PAVČEK je leta 1954 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, bil nato novinar pri časopisih Ljubljanski Dnevnik in Ljudska pravica, pozneje novinar in urednik na Radioteleviziji Ljubljana, ravnatelj Mladinskega gledališča, nato pa skoraj tri desetletja glavni urednik Cankarjeve založbe.
Pesmi je začel objavljati kmalu po koncu druge svetovne vojne v »Mladinski reviji«, že leta 1953 pa se je ustvarjalno proslavil skupaj z Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovičem v sloviti zbirki »Pesmi štirih«; ta je v času podrejanja kolektivizmu ponudila pomemben obrat v intimo. Pavček se je oprl na novo romantično izročilo in razvil poezijo, v kateri se prepletajo vitalizem, deziluzija, erotika, lirika narave in refleksija o človeku in smrti, o minevanju.
Večji del svojega opusa je posvetil tudi otrokom in mladini – napisal je več kot dvajset zbirk in slikanic, med njimi »Juri Muri v Afriki«, »Čenčarije«, »Deček gre za soncem« in «Besede sladkosnede«. Objavljal je še eseje in spominsko prozo ter prevajal rusko, srbsko in hrvaško poezijo. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ambasador UNICEF-a, v letih od 1979 do 1983 pa predsednik Društva slovenskih pisateljev.
Za svoje delo je trikrat prejel Levstikovo nagrado, pa Sovretovo in Veronikino, Večernico in Prešernovo nagrado. Tone Pavček se je rodil na današnji dan leta 1928 v Šentjuriju na Dolenjskem.