Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ribnica na Dolenjskem se lahko ponaša s tem, da je že v davnih časih imela razvito tudi visoko šolstvo, ki je, kakor povsod, zraslo iz cerkvenih tal. Poleg samostanske šole v Stični in župnijske v Kranju je konec 14. stoletja in na začetku 15. slovela predvsem šola v Ribnici, v kateri niso poučevali le branja, pisanja in računanja kakor drugod, ampak je bila to »latinska šola« za izobraževanje duhovnega naraščaja, ki je učence usposabljala za vseučilišče. Šola je bila ustanovljena vsaj v drugi polovici 14. stoletja. Nemški kronist Burkhard Zink v svoji kroniki, ki je dobra ilustracija tedanjih kulturnih in šolskih razmer, piše, da je leta 1407 prišel v Ribnico in se v njej sedem let pripravljal za vseučilišče. Dodaja, da se je toliko naučil, da bi bil lahko sprejet na dunajsko univerzo. Prav zaradi te kronike si lahko Ribnica šteje v čast, da je imela prvo in najstarejšo gimnazijo na Kranjskem.
—–
V Sloveniji poznamo danes vsega devet rimskih svetišč sončnega boga Mitra – častili so ga predvsem vojščaki – tako imenovanih mitrejev. Od tega jih je kar pet v najožji okolici Ptuja, nekdanje rimske Petovione. Odkrivati so jih začeli proti koncu 19. stoletja, na današnji dan leta 1898 pa so med sistematičnimi arheološkimi izkopavanji na Spodnji Hajdini odkrili svetiščno četrt z ostanki Mitrovega templja z desetimi oltarji in s kakovostnimi figuralnimi reliefi.
Ta mitrej iz začetka druge polovice 2. stoletja našega štetja ni le najstarejši med vsemi odkritimi ptujskimi mitreji, pač pa celo v vsej rimski provinci Panoniji in severnem delu cesarstva. Z odkritjem mitrejev je Ptuj že pred koncem 19. stoletja poleg Emone (današnje Ljubljane) postal naš osrednji arheološki rimski spomenik.
—–
Akademski pevski zbor so ustanovili v Ljubljani na današnji dan leta 1926. Približno šestdeset pevcev, študentov ljubljanske univerze, nekaj opernih solistov in gojencev ljubljanskega konservatorija je kot prvi dirigent vodil France Marolt. Zbor je bil s svojo visoko umetniško in tehnično ravnjo v letih med obema vojnama eden najboljših pri nas. Marolt je posebno pozornost posvečal sodobnemu odnosu do ljudske pesmi in v slogovno zaokroženih programih zbral celotno slovensko zborovsko izročilo od renesanse do
moderne.
Odlične obdelave ljudskih pesmi so daleč presegle čitalniške okvire in okrepile nova spoznanja o našem izvirnem glasbenem izročilu. Zaradi naprednih idej se je Akademski pevski zbor večkrat bojeval za obstanek, svoje politično prepričanje pa je izrazil na zadnjem koncertu decembra leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani; ta je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.
Tradicijo predvojnega Akademskega pevskega zbora od leta 1946 nadaljuje Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča. Za svoje dosežke in zasluge je med drugim leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje »zlati častni znak svobode Republike Slovenije«, pred dvanajstimi leti »Plaketo mesta Ljubljana« in tri leta pozneje »zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti«.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ribnica na Dolenjskem se lahko ponaša s tem, da je že v davnih časih imela razvito tudi visoko šolstvo, ki je, kakor povsod, zraslo iz cerkvenih tal. Poleg samostanske šole v Stični in župnijske v Kranju je konec 14. stoletja in na začetku 15. slovela predvsem šola v Ribnici, v kateri niso poučevali le branja, pisanja in računanja kakor drugod, ampak je bila to »latinska šola« za izobraževanje duhovnega naraščaja, ki je učence usposabljala za vseučilišče. Šola je bila ustanovljena vsaj v drugi polovici 14. stoletja. Nemški kronist Burkhard Zink v svoji kroniki, ki je dobra ilustracija tedanjih kulturnih in šolskih razmer, piše, da je leta 1407 prišel v Ribnico in se v njej sedem let pripravljal za vseučilišče. Dodaja, da se je toliko naučil, da bi bil lahko sprejet na dunajsko univerzo. Prav zaradi te kronike si lahko Ribnica šteje v čast, da je imela prvo in najstarejšo gimnazijo na Kranjskem.
—–
V Sloveniji poznamo danes vsega devet rimskih svetišč sončnega boga Mitra – častili so ga predvsem vojščaki – tako imenovanih mitrejev. Od tega jih je kar pet v najožji okolici Ptuja, nekdanje rimske Petovione. Odkrivati so jih začeli proti koncu 19. stoletja, na današnji dan leta 1898 pa so med sistematičnimi arheološkimi izkopavanji na Spodnji Hajdini odkrili svetiščno četrt z ostanki Mitrovega templja z desetimi oltarji in s kakovostnimi figuralnimi reliefi.
Ta mitrej iz začetka druge polovice 2. stoletja našega štetja ni le najstarejši med vsemi odkritimi ptujskimi mitreji, pač pa celo v vsej rimski provinci Panoniji in severnem delu cesarstva. Z odkritjem mitrejev je Ptuj že pred koncem 19. stoletja poleg Emone (današnje Ljubljane) postal naš osrednji arheološki rimski spomenik.
—–
Akademski pevski zbor so ustanovili v Ljubljani na današnji dan leta 1926. Približno šestdeset pevcev, študentov ljubljanske univerze, nekaj opernih solistov in gojencev ljubljanskega konservatorija je kot prvi dirigent vodil France Marolt. Zbor je bil s svojo visoko umetniško in tehnično ravnjo v letih med obema vojnama eden najboljših pri nas. Marolt je posebno pozornost posvečal sodobnemu odnosu do ljudske pesmi in v slogovno zaokroženih programih zbral celotno slovensko zborovsko izročilo od renesanse do
moderne.
Odlične obdelave ljudskih pesmi so daleč presegle čitalniške okvire in okrepile nova spoznanja o našem izvirnem glasbenem izročilu. Zaradi naprednih idej se je Akademski pevski zbor večkrat bojeval za obstanek, svoje politično prepričanje pa je izrazil na zadnjem koncertu decembra leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani; ta je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.
Tradicijo predvojnega Akademskega pevskega zbora od leta 1946 nadaljuje Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča. Za svoje dosežke in zasluge je med drugim leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje »zlati častni znak svobode Republike Slovenije«, pred dvanajstimi leti »Plaketo mesta Ljubljana« in tri leta pozneje »zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti«.
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov