Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ribnica na Dolenjskem se lahko ponaša s tem, da je že v davnih časih imela razvito tudi visoko šolstvo, ki je, kakor povsod, zraslo iz cerkvenih tal. Poleg samostanske šole v Stični in župnijske v Kranju je konec 14. stoletja in na začetku 15. slovela predvsem šola v Ribnici, v kateri niso poučevali le branja, pisanja in računanja kakor drugod, ampak je bila to »latinska šola« za izobraževanje duhovnega naraščaja, ki je učence usposabljala za vseučilišče. Šola je bila ustanovljena vsaj v drugi polovici 14. stoletja. Nemški kronist Burkhard Zink v svoji kroniki, ki je dobra ilustracija tedanjih kulturnih in šolskih razmer, piše, da je leta 1407 prišel v Ribnico in se v njej sedem let pripravljal za vseučilišče. Dodaja, da se je toliko naučil, da bi bil lahko sprejet na dunajsko univerzo. Prav zaradi te kronike si lahko Ribnica šteje v čast, da je imela prvo in najstarejšo gimnazijo na Kranjskem.
—–
V Sloveniji poznamo danes vsega devet rimskih svetišč sončnega boga Mitra – častili so ga predvsem vojščaki – tako imenovanih mitrejev. Od tega jih je kar pet v najožji okolici Ptuja, nekdanje rimske Petovione. Odkrivati so jih začeli proti koncu 19. stoletja, na današnji dan leta 1898 pa so med sistematičnimi arheološkimi izkopavanji na Spodnji Hajdini odkrili svetiščno četrt z ostanki Mitrovega templja z desetimi oltarji in s kakovostnimi figuralnimi reliefi.
Ta mitrej iz začetka druge polovice 2. stoletja našega štetja ni le najstarejši med vsemi odkritimi ptujskimi mitreji, pač pa celo v vsej rimski provinci Panoniji in severnem delu cesarstva. Z odkritjem mitrejev je Ptuj že pred koncem 19. stoletja poleg Emone (današnje Ljubljane) postal naš osrednji arheološki rimski spomenik.
—–
Akademski pevski zbor so ustanovili v Ljubljani na današnji dan leta 1926. Približno šestdeset pevcev, študentov ljubljanske univerze, nekaj opernih solistov in gojencev ljubljanskega konservatorija je kot prvi dirigent vodil France Marolt. Zbor je bil s svojo visoko umetniško in tehnično ravnjo v letih med obema vojnama eden najboljših pri nas. Marolt je posebno pozornost posvečal sodobnemu odnosu do ljudske pesmi in v slogovno zaokroženih programih zbral celotno slovensko zborovsko izročilo od renesanse do
moderne.
Odlične obdelave ljudskih pesmi so daleč presegle čitalniške okvire in okrepile nova spoznanja o našem izvirnem glasbenem izročilu. Zaradi naprednih idej se je Akademski pevski zbor večkrat bojeval za obstanek, svoje politično prepričanje pa je izrazil na zadnjem koncertu decembra leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani; ta je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.
Tradicijo predvojnega Akademskega pevskega zbora od leta 1946 nadaljuje Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča. Za svoje dosežke in zasluge je med drugim leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje »zlati častni znak svobode Republike Slovenije«, pred dvanajstimi leti »Plaketo mesta Ljubljana« in tri leta pozneje »zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti«.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ribnica na Dolenjskem se lahko ponaša s tem, da je že v davnih časih imela razvito tudi visoko šolstvo, ki je, kakor povsod, zraslo iz cerkvenih tal. Poleg samostanske šole v Stični in župnijske v Kranju je konec 14. stoletja in na začetku 15. slovela predvsem šola v Ribnici, v kateri niso poučevali le branja, pisanja in računanja kakor drugod, ampak je bila to »latinska šola« za izobraževanje duhovnega naraščaja, ki je učence usposabljala za vseučilišče. Šola je bila ustanovljena vsaj v drugi polovici 14. stoletja. Nemški kronist Burkhard Zink v svoji kroniki, ki je dobra ilustracija tedanjih kulturnih in šolskih razmer, piše, da je leta 1407 prišel v Ribnico in se v njej sedem let pripravljal za vseučilišče. Dodaja, da se je toliko naučil, da bi bil lahko sprejet na dunajsko univerzo. Prav zaradi te kronike si lahko Ribnica šteje v čast, da je imela prvo in najstarejšo gimnazijo na Kranjskem.
—–
V Sloveniji poznamo danes vsega devet rimskih svetišč sončnega boga Mitra – častili so ga predvsem vojščaki – tako imenovanih mitrejev. Od tega jih je kar pet v najožji okolici Ptuja, nekdanje rimske Petovione. Odkrivati so jih začeli proti koncu 19. stoletja, na današnji dan leta 1898 pa so med sistematičnimi arheološkimi izkopavanji na Spodnji Hajdini odkrili svetiščno četrt z ostanki Mitrovega templja z desetimi oltarji in s kakovostnimi figuralnimi reliefi.
Ta mitrej iz začetka druge polovice 2. stoletja našega štetja ni le najstarejši med vsemi odkritimi ptujskimi mitreji, pač pa celo v vsej rimski provinci Panoniji in severnem delu cesarstva. Z odkritjem mitrejev je Ptuj že pred koncem 19. stoletja poleg Emone (današnje Ljubljane) postal naš osrednji arheološki rimski spomenik.
—–
Akademski pevski zbor so ustanovili v Ljubljani na današnji dan leta 1926. Približno šestdeset pevcev, študentov ljubljanske univerze, nekaj opernih solistov in gojencev ljubljanskega konservatorija je kot prvi dirigent vodil France Marolt. Zbor je bil s svojo visoko umetniško in tehnično ravnjo v letih med obema vojnama eden najboljših pri nas. Marolt je posebno pozornost posvečal sodobnemu odnosu do ljudske pesmi in v slogovno zaokroženih programih zbral celotno slovensko zborovsko izročilo od renesanse do
moderne.
Odlične obdelave ljudskih pesmi so daleč presegle čitalniške okvire in okrepile nova spoznanja o našem izvirnem glasbenem izročilu. Zaradi naprednih idej se je Akademski pevski zbor večkrat bojeval za obstanek, svoje politično prepričanje pa je izrazil na zadnjem koncertu decembra leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani; ta je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.
Tradicijo predvojnega Akademskega pevskega zbora od leta 1946 nadaljuje Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča. Za svoje dosežke in zasluge je med drugim leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje »zlati častni znak svobode Republike Slovenije«, pred dvanajstimi leti »Plaketo mesta Ljubljana« in tri leta pozneje »zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti«.
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov