Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRANC POGAČNIK je bil eden naših najboljših lirskih tenoristov svojega časa. V letih študija je veliko nastopal za slovenska društva na Dunaju in si že v tistem času nadel umetniški priimek Naval. Po končanem konservatoriju je bil leta 1888 najprej angažiran v Frankurtu ob Maini, pozneje pa v berlinski ter dunajski Dvorni operi; to je zaradi spora z direktorjem Gustavom Mahlerjem kmalu zapustil. Potem je nastopal v večjih evropskih in ameriških mestih; med drugim je pel tudi v sloviti Metropolitanski operi v New Yorku.
V domovini ni nastopal, razen leta 1894 na nekem dobrodelnem koncertu na Bledu. Pevsko kariero je končal v Berlinu, nato pa je bil profesor na dunajskem konservatoriju.
Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani.
—–
Založnik in bibliotekar JOŽE ŽUŽEK je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, nato pa prekinil šolanje in se izučil za knjigotržca. Delal je v Novi založbi in Jugoslovanski knjigarni ter nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne ustanovil svojo knjigarno – delovala je do leta 1948 – in založbo Klas; ta je delovala do konca druge svetovne vojne. V njej je izdajal izvirna slovenska leposlovna, znanstvena in mladinska dela. Nato je bil zaposlen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani; tam je organiziral in vodil oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva.
Pri tem je teoretično opredelil in uveljavljal strokovne postopke, med drugim za izbiro in nakup tuje znanstvene literature, za mednarodno knjižnično izmenjavo ter za ocenjevanje oziroma pridobivanje starejših tiskov, literarnih in znanstvenih rokopisnih dokumentov ter zapuščin. Za svoje strokovno delo je prejel Čopovo diplomo. Jože Žužek se je rodil na današnji dan leta 1911 na Stŕmcu pri Velikih Laščah.
—–
BORIS ČERNIGOJ je pripadal pionirski skupini slovenskih visokošolskih pedagogov, ki so vzgajali prve generacije diplomiranih strojnih inženirjev in jih uspeli zelo dobro pripraviti za hiter razvoj slovenske termoenergetike po drugi svetovni vojni. Študiral je v Ljubljani in Zagrebu. Leta 1941 se je zaposlil na Tehniški fakulteti v Ljubljani, od leta 1968 pa je bil redni profesor na Fakulteti za strojništvo; bil je tudi njen dekan. Dve desetletji je poučeval tudi na Višji pomorski šoli v Piranu, sedanji fakulteti za pomorstvo in promet.
Njegovo ožje področje raziskovanja je bilo termoenergetsko strojništvo, predvsem parni stroji in turbine ter plinske turbine. Pisal je učbenike in druge strokovne in znanstvene članke, aktivno pa je sodeloval tudi pri ustvarjanju slovenske strokovne terminologije ter izdal angleško-slovenski slovar za strojno stroko. Bil je zaslužni član jugoslovanske Zveze strojnih in elektroinženirjev in tehnikov ter častni član slovenske Zveze. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Innsbrucku v Avstriji.
——–
Vas Libeliče na Libeliškem polju na desnem bregu Drave je bila po plebiscitu leta 1920 skupaj s celotno cono A priključena takratni Avstriji, čeprav je večina vaščanov glasovala za priključitev h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se temu uprli in se obrnili po pomoč in zaščito na slovensko vlado v Ljubljani. Sprožen je bil mednarodni pravni postopek. Še enkrat so pregledali plebiscitne izide in oktobra leta 1922 so morali Avstrijci Libeliče vrniti Slovencem oziroma Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRANC POGAČNIK je bil eden naših najboljših lirskih tenoristov svojega časa. V letih študija je veliko nastopal za slovenska društva na Dunaju in si že v tistem času nadel umetniški priimek Naval. Po končanem konservatoriju je bil leta 1888 najprej angažiran v Frankurtu ob Maini, pozneje pa v berlinski ter dunajski Dvorni operi; to je zaradi spora z direktorjem Gustavom Mahlerjem kmalu zapustil. Potem je nastopal v večjih evropskih in ameriških mestih; med drugim je pel tudi v sloviti Metropolitanski operi v New Yorku.
V domovini ni nastopal, razen leta 1894 na nekem dobrodelnem koncertu na Bledu. Pevsko kariero je končal v Berlinu, nato pa je bil profesor na dunajskem konservatoriju.
Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani.
—–
Založnik in bibliotekar JOŽE ŽUŽEK je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, nato pa prekinil šolanje in se izučil za knjigotržca. Delal je v Novi založbi in Jugoslovanski knjigarni ter nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne ustanovil svojo knjigarno – delovala je do leta 1948 – in založbo Klas; ta je delovala do konca druge svetovne vojne. V njej je izdajal izvirna slovenska leposlovna, znanstvena in mladinska dela. Nato je bil zaposlen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani; tam je organiziral in vodil oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva.
Pri tem je teoretično opredelil in uveljavljal strokovne postopke, med drugim za izbiro in nakup tuje znanstvene literature, za mednarodno knjižnično izmenjavo ter za ocenjevanje oziroma pridobivanje starejših tiskov, literarnih in znanstvenih rokopisnih dokumentov ter zapuščin. Za svoje strokovno delo je prejel Čopovo diplomo. Jože Žužek se je rodil na današnji dan leta 1911 na Stŕmcu pri Velikih Laščah.
—–
BORIS ČERNIGOJ je pripadal pionirski skupini slovenskih visokošolskih pedagogov, ki so vzgajali prve generacije diplomiranih strojnih inženirjev in jih uspeli zelo dobro pripraviti za hiter razvoj slovenske termoenergetike po drugi svetovni vojni. Študiral je v Ljubljani in Zagrebu. Leta 1941 se je zaposlil na Tehniški fakulteti v Ljubljani, od leta 1968 pa je bil redni profesor na Fakulteti za strojništvo; bil je tudi njen dekan. Dve desetletji je poučeval tudi na Višji pomorski šoli v Piranu, sedanji fakulteti za pomorstvo in promet.
Njegovo ožje področje raziskovanja je bilo termoenergetsko strojništvo, predvsem parni stroji in turbine ter plinske turbine. Pisal je učbenike in druge strokovne in znanstvene članke, aktivno pa je sodeloval tudi pri ustvarjanju slovenske strokovne terminologije ter izdal angleško-slovenski slovar za strojno stroko. Bil je zaslužni član jugoslovanske Zveze strojnih in elektroinženirjev in tehnikov ter častni član slovenske Zveze. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Innsbrucku v Avstriji.
——–
Vas Libeliče na Libeliškem polju na desnem bregu Drave je bila po plebiscitu leta 1920 skupaj s celotno cono A priključena takratni Avstriji, čeprav je večina vaščanov glasovala za priključitev h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se temu uprli in se obrnili po pomoč in zaščito na slovensko vlado v Ljubljani. Sprožen je bil mednarodni pravni postopek. Še enkrat so pregledali plebiscitne izide in oktobra leta 1922 so morali Avstrijci Libeliče vrniti Slovencem oziroma Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov