Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRANC POGAČNIK je bil eden naših najboljših lirskih tenoristov svojega časa. V letih študija je veliko nastopal za slovenska društva na Dunaju in si že v tistem času nadel umetniški priimek Naval. Po končanem konservatoriju je bil leta 1888 najprej angažiran v Frankurtu ob Maini, pozneje pa v berlinski ter dunajski Dvorni operi; to je zaradi spora z direktorjem Gustavom Mahlerjem kmalu zapustil. Potem je nastopal v večjih evropskih in ameriških mestih; med drugim je pel tudi v sloviti Metropolitanski operi v New Yorku.
V domovini ni nastopal, razen leta 1894 na nekem dobrodelnem koncertu na Bledu. Pevsko kariero je končal v Berlinu, nato pa je bil profesor na dunajskem konservatoriju.
Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani.
—–
Založnik in bibliotekar JOŽE ŽUŽEK je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, nato pa prekinil šolanje in se izučil za knjigotržca. Delal je v Novi založbi in Jugoslovanski knjigarni ter nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne ustanovil svojo knjigarno – delovala je do leta 1948 – in založbo Klas; ta je delovala do konca druge svetovne vojne. V njej je izdajal izvirna slovenska leposlovna, znanstvena in mladinska dela. Nato je bil zaposlen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani; tam je organiziral in vodil oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva.
Pri tem je teoretično opredelil in uveljavljal strokovne postopke, med drugim za izbiro in nakup tuje znanstvene literature, za mednarodno knjižnično izmenjavo ter za ocenjevanje oziroma pridobivanje starejših tiskov, literarnih in znanstvenih rokopisnih dokumentov ter zapuščin. Za svoje strokovno delo je prejel Čopovo diplomo. Jože Žužek se je rodil na današnji dan leta 1911 na Stŕmcu pri Velikih Laščah.
—–
BORIS ČERNIGOJ je pripadal pionirski skupini slovenskih visokošolskih pedagogov, ki so vzgajali prve generacije diplomiranih strojnih inženirjev in jih uspeli zelo dobro pripraviti za hiter razvoj slovenske termoenergetike po drugi svetovni vojni. Študiral je v Ljubljani in Zagrebu. Leta 1941 se je zaposlil na Tehniški fakulteti v Ljubljani, od leta 1968 pa je bil redni profesor na Fakulteti za strojništvo; bil je tudi njen dekan. Dve desetletji je poučeval tudi na Višji pomorski šoli v Piranu, sedanji fakulteti za pomorstvo in promet.
Njegovo ožje področje raziskovanja je bilo termoenergetsko strojništvo, predvsem parni stroji in turbine ter plinske turbine. Pisal je učbenike in druge strokovne in znanstvene članke, aktivno pa je sodeloval tudi pri ustvarjanju slovenske strokovne terminologije ter izdal angleško-slovenski slovar za strojno stroko. Bil je zaslužni član jugoslovanske Zveze strojnih in elektroinženirjev in tehnikov ter častni član slovenske Zveze. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Innsbrucku v Avstriji.
——–
Vas Libeliče na Libeliškem polju na desnem bregu Drave je bila po plebiscitu leta 1920 skupaj s celotno cono A priključena takratni Avstriji, čeprav je večina vaščanov glasovala za priključitev h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se temu uprli in se obrnili po pomoč in zaščito na slovensko vlado v Ljubljani. Sprožen je bil mednarodni pravni postopek. Še enkrat so pregledali plebiscitne izide in oktobra leta 1922 so morali Avstrijci Libeliče vrniti Slovencem oziroma Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRANC POGAČNIK je bil eden naših najboljših lirskih tenoristov svojega časa. V letih študija je veliko nastopal za slovenska društva na Dunaju in si že v tistem času nadel umetniški priimek Naval. Po končanem konservatoriju je bil leta 1888 najprej angažiran v Frankurtu ob Maini, pozneje pa v berlinski ter dunajski Dvorni operi; to je zaradi spora z direktorjem Gustavom Mahlerjem kmalu zapustil. Potem je nastopal v večjih evropskih in ameriških mestih; med drugim je pel tudi v sloviti Metropolitanski operi v New Yorku.
V domovini ni nastopal, razen leta 1894 na nekem dobrodelnem koncertu na Bledu. Pevsko kariero je končal v Berlinu, nato pa je bil profesor na dunajskem konservatoriju.
Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani.
—–
Založnik in bibliotekar JOŽE ŽUŽEK je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, nato pa prekinil šolanje in se izučil za knjigotržca. Delal je v Novi založbi in Jugoslovanski knjigarni ter nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne ustanovil svojo knjigarno – delovala je do leta 1948 – in založbo Klas; ta je delovala do konca druge svetovne vojne. V njej je izdajal izvirna slovenska leposlovna, znanstvena in mladinska dela. Nato je bil zaposlen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani; tam je organiziral in vodil oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva.
Pri tem je teoretično opredelil in uveljavljal strokovne postopke, med drugim za izbiro in nakup tuje znanstvene literature, za mednarodno knjižnično izmenjavo ter za ocenjevanje oziroma pridobivanje starejših tiskov, literarnih in znanstvenih rokopisnih dokumentov ter zapuščin. Za svoje strokovno delo je prejel Čopovo diplomo. Jože Žužek se je rodil na današnji dan leta 1911 na Stŕmcu pri Velikih Laščah.
—–
BORIS ČERNIGOJ je pripadal pionirski skupini slovenskih visokošolskih pedagogov, ki so vzgajali prve generacije diplomiranih strojnih inženirjev in jih uspeli zelo dobro pripraviti za hiter razvoj slovenske termoenergetike po drugi svetovni vojni. Študiral je v Ljubljani in Zagrebu. Leta 1941 se je zaposlil na Tehniški fakulteti v Ljubljani, od leta 1968 pa je bil redni profesor na Fakulteti za strojništvo; bil je tudi njen dekan. Dve desetletji je poučeval tudi na Višji pomorski šoli v Piranu, sedanji fakulteti za pomorstvo in promet.
Njegovo ožje področje raziskovanja je bilo termoenergetsko strojništvo, predvsem parni stroji in turbine ter plinske turbine. Pisal je učbenike in druge strokovne in znanstvene članke, aktivno pa je sodeloval tudi pri ustvarjanju slovenske strokovne terminologije ter izdal angleško-slovenski slovar za strojno stroko. Bil je zaslužni član jugoslovanske Zveze strojnih in elektroinženirjev in tehnikov ter častni član slovenske Zveze. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Innsbrucku v Avstriji.
——–
Vas Libeliče na Libeliškem polju na desnem bregu Drave je bila po plebiscitu leta 1920 skupaj s celotno cono A priključena takratni Avstriji, čeprav je večina vaščanov glasovala za priključitev h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se temu uprli in se obrnili po pomoč in zaščito na slovensko vlado v Ljubljani. Sprožen je bil mednarodni pravni postopek. Še enkrat so pregledali plebiscitne izide in oktobra leta 1922 so morali Avstrijci Libeliče vrniti Slovencem oziroma Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Neveljaven email naslov