FRANC  POGAČNIK je bil eden naših najboljših lirskih tenoristov svojega časa. V letih študija je veliko nastopal za slovenska društva na Dunaju in si že v tistem času nadel umetniški priimek Naval. Po končanem konservatoriju je bil leta 1888 najprej angažiran v Frankurtu ob Maini, pozneje pa v berlinski ter dunajski Dvorni operi; to je zaradi spora z direktorjem Gustavom Mahlerjem kmalu zapustil. Potem je nastopal v večjih evropskih in ameriških mestih; med drugim je pel tudi v sloviti Metropolitanski operi v New Yorku.

V domovini ni nastopal, razen leta 1894 na nekem dobrodelnem koncertu na Bledu. Pevsko kariero je končal v Berlinu, nato pa je bil profesor na dunajskem konservatoriju.

Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani.

—–

Založnik  in bibliotekar  JOŽE  ŽUŽEK  je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, nato pa prekinil šolanje in se izučil za knjigotržca. Delal je v Novi založbi in Jugoslovanski knjigarni ter nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne ustanovil svojo knjigarno – delovala je do leta 1948 – in založbo Klas; ta je delovala do konca druge svetovne vojne. V njej je izdajal izvirna slovenska leposlovna, znanstvena in mladinska dela. Nato je bil zaposlen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani; tam je organiziral in vodil oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva.

Pri tem je teoretično opredelil in uveljavljal strokovne postopke, med drugim za izbiro in nakup tuje znanstvene literature, za mednarodno knjižnično izmenjavo ter za ocenjevanje oziroma pridobivanje starejših tiskov, literarnih in znanstvenih rokopisnih dokumentov ter zapuščin. Za svoje strokovno delo je prejel Čopovo diplomo. Jože Žužek se je rodil na današnji dan leta 1911 na Stŕmcu pri Velikih Laščah.

—–

BORIS  ČERNIGOJ  je pripadal pionirski skupini slovenskih visokošolskih pedagogov, ki so vzgajali prve generacije diplomiranih strojnih inženirjev in jih uspeli zelo dobro pripraviti za hiter razvoj slovenske termoenergetike po drugi svetovni vojni. Študiral je v Ljubljani in Zagrebu. Leta 1941 se je zaposlil na Tehniški fakulteti v Ljubljani, od leta 1968 pa je bil redni profesor na Fakulteti za strojništvo; bil je tudi njen dekan. Dve desetletji je poučeval tudi na Višji pomorski šoli v Piranu, sedanji fakulteti za pomorstvo in promet.

Njegovo ožje področje raziskovanja je bilo termoenergetsko strojništvo, predvsem parni stroji in turbine ter plinske turbine. Pisal je učbenike in druge  strokovne in znanstvene članke, aktivno pa je sodeloval tudi pri ustvarjanju slovenske strokovne terminologije ter izdal angleško-slovenski slovar za strojno stroko. Bil je zaslužni član jugoslovanske Zveze strojnih in elektroinženirjev in tehnikov ter častni član slovenske Zveze. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Innsbrucku v Avstriji.

——–

Vas Libeliče na Libeliškem polju na desnem bregu Drave je bila po plebiscitu leta 1920 skupaj s celotno cono A priključena takratni Avstriji, čeprav je večina vaščanov glasovala za priključitev h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se temu uprli in se obrnili po pomoč in zaščito na slovensko vlado v Ljubljani. Sprožen je bil mednarodni pravni postopek. Še enkrat so pregledali plebiscitne izide in oktobra leta 1922 so morali Avstrijci Libeliče vrniti Slovencem oziroma Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.