Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1658 se je v Šentvidu pri Stični rodil zdravnik, znanstveni pisec in humanist MARKO GERBEC, z latinskim imenom Marcus Gervezius. Filozofijo in medicino je študiral na Dunaju, tik pred turškim napadom leta 1683 pa je zapustil to mesto in končal študije v Padovi in Bologni. Po vrnitvi je bil fizik kranjskih deželnih stanov v Ljubljani in hišni zdravnik v samostanih v Stični in Bistri. Oblikoval je nove razlage vzrokov in potekov bolezni, hkrati pa opozarjal na socialne dejavnike in nepravilen način življenja. V osemdesetih člankih, razpravah in knjigah je natančno opisal nekatere bolezni srca, pljuč in žolča, objavil znanstveno razpravo z naslovom »Škodljivi psihomedicinski vplivi ljubljanskega okolja«, leta 1713 pa je pisal tudi o goveji kugi; to je bil prvi pomembni spis v slovenski veterini.
Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev ljubljanske Academie operosorum, prve znanstvene in umetnostne akademije na Slovenskem, ter dve leti njen predsednik. Štejemo ga za utemeljitelja slovenske znanstvene medicine, njegove strokovne razprave pa so močno odmevale tudi v tujini. Marko Gerbec je leta 1712 v Ljubljani ustanovil tudi Bratovščino svetega Kozme in Damijana, prvo strokovno zdravniško društvo fizikov in kirurgov na Slovenskem.
——
Zgodovinar FRAN ZWITTER se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Beli Cerkvi. Doktoriral je v Ljubljani leta 1929 in se nato izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo, vpeljal je vanj sociološko-statistično metodo, hkrati pa se je
usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka, jugoslovanske in slovenske ter zgodovine habsburške monarhije. Ob izbruhu druge svetovne vojne je postal predsednik komisije za mejna vprašanja pri izvršilnem odboru Osvobodilne fronte, po konfinaciji v Apricu v Italiji pa je leta 1944 prevzel vodenje znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta na Rogu.
Po vojni je bil redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti v Ljubljani, v letih od 1952 do 54 rektor ljubljanske univerze, leta 1958 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prejel pa je tudi častni doktorat naše univerze. V svojih knjigah in študijah je Fran Zwitter vztrajno opozarjal na socialne korenine zgodovinskih tokov ter pokazal izjemen občutek za analizo in sintezo. Z angažiranim odnosom do sodobnosti in prepričanjem, da ni prihodnosti brez poznavanja zgodovine, je vplival na generacije slovenskih zgodovinarjev.
—–
Manj znano je, da Ljubljana ni bila edino slovensko mesto s trolejbusnim prometom. Okroglega pol stoletja prej je namreč v Piranu začel voziti trolejbus, nekaj let pozneje pa ga je zamenjal tramvaj. Ker je nova ozkotirna železniška proga med Trstom in Porečem obšla Piran, so se občinski možje odločili za “breztirnični tramvaj”, kot so sprva imenovali trolejbus. Kupili so tri vozila, v vsakem pa se je lahko peljalo petindvajset potnikov.
Na današnji dan leta 1909 je bila trolejbusna proga izročena javnemu prometu. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice in naprej v Portorož ter do obalne železnice. Ta trolejbusna proga je bila prvi takšen poskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu; prvi trolejbusi so sicer začeli voziti že leta 1901v Dresdnu v Nemčiji. Trolejbusna povezava med Piranom in Lucijo je delovala dve leti, leta 1912 pa so to nalogo prevzeli tramvaji.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1658 se je v Šentvidu pri Stični rodil zdravnik, znanstveni pisec in humanist MARKO GERBEC, z latinskim imenom Marcus Gervezius. Filozofijo in medicino je študiral na Dunaju, tik pred turškim napadom leta 1683 pa je zapustil to mesto in končal študije v Padovi in Bologni. Po vrnitvi je bil fizik kranjskih deželnih stanov v Ljubljani in hišni zdravnik v samostanih v Stični in Bistri. Oblikoval je nove razlage vzrokov in potekov bolezni, hkrati pa opozarjal na socialne dejavnike in nepravilen način življenja. V osemdesetih člankih, razpravah in knjigah je natančno opisal nekatere bolezni srca, pljuč in žolča, objavil znanstveno razpravo z naslovom »Škodljivi psihomedicinski vplivi ljubljanskega okolja«, leta 1713 pa je pisal tudi o goveji kugi; to je bil prvi pomembni spis v slovenski veterini.
Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev ljubljanske Academie operosorum, prve znanstvene in umetnostne akademije na Slovenskem, ter dve leti njen predsednik. Štejemo ga za utemeljitelja slovenske znanstvene medicine, njegove strokovne razprave pa so močno odmevale tudi v tujini. Marko Gerbec je leta 1712 v Ljubljani ustanovil tudi Bratovščino svetega Kozme in Damijana, prvo strokovno zdravniško društvo fizikov in kirurgov na Slovenskem.
——
Zgodovinar FRAN ZWITTER se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Beli Cerkvi. Doktoriral je v Ljubljani leta 1929 in se nato izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo, vpeljal je vanj sociološko-statistično metodo, hkrati pa se je
usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka, jugoslovanske in slovenske ter zgodovine habsburške monarhije. Ob izbruhu druge svetovne vojne je postal predsednik komisije za mejna vprašanja pri izvršilnem odboru Osvobodilne fronte, po konfinaciji v Apricu v Italiji pa je leta 1944 prevzel vodenje znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta na Rogu.
Po vojni je bil redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti v Ljubljani, v letih od 1952 do 54 rektor ljubljanske univerze, leta 1958 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prejel pa je tudi častni doktorat naše univerze. V svojih knjigah in študijah je Fran Zwitter vztrajno opozarjal na socialne korenine zgodovinskih tokov ter pokazal izjemen občutek za analizo in sintezo. Z angažiranim odnosom do sodobnosti in prepričanjem, da ni prihodnosti brez poznavanja zgodovine, je vplival na generacije slovenskih zgodovinarjev.
—–
Manj znano je, da Ljubljana ni bila edino slovensko mesto s trolejbusnim prometom. Okroglega pol stoletja prej je namreč v Piranu začel voziti trolejbus, nekaj let pozneje pa ga je zamenjal tramvaj. Ker je nova ozkotirna železniška proga med Trstom in Porečem obšla Piran, so se občinski možje odločili za “breztirnični tramvaj”, kot so sprva imenovali trolejbus. Kupili so tri vozila, v vsakem pa se je lahko peljalo petindvajset potnikov.
Na današnji dan leta 1909 je bila trolejbusna proga izročena javnemu prometu. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice in naprej v Portorož ter do obalne železnice. Ta trolejbusna proga je bila prvi takšen poskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu; prvi trolejbusi so sicer začeli voziti že leta 1901v Dresdnu v Nemčiji. Trolejbusna povezava med Piranom in Lucijo je delovala dve leti, leta 1912 pa so to nalogo prevzeli tramvaji.
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov