Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred sto leti se je v Ljubljani rodila pisateljica MARIJA VOJSKOVIČ. Pisala je predvsem črtice in spominsko prozo; snov je zajemala iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja v začetku 20. stoletja. Obravnavala je tudi čas med prvo svetovno vojno in po njej ter v verističnem in blago humornem slogu pisala zgodbe predvsem o pretresljivih usodah žensk. V delu za mladino je Marija Vojskovič zbrala otroške spomine na življenje v ljubljanskem predmestju po drugi svetovni vojni; za to delo je prejela Levstikovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik LAJČI PANDUR. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti. Po vrnitvi v Prekmurje leta 1944 je delal v službi ruske komandanture kot slikar in dekorater, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. Njegovo krajinsko slikarstvo je povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom, ki pa ga je znal odlično pričarati.
—–
JANEZ BITENC je bil pedagog, skladatelj in publicist, predvsem pa izvrsten ustvarjalec glasbe za najmlajše. Leta 1956 je na našem radiu prevzel uredništvo mladinskih glasbenih oddaj in ustanovil radijski otroški in mladinski pevski zbor. Bil je tudi avtor imena in prvi urednik oddaje Četrkov večer domačih pesmi in napevov, najstarejše tedenske glasbene oddaje na Radiu Slovenija. Pozneje je bil predavatelj metodike glasbenega pouka na muzikološkem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani.
Prvi pri nas je začel tudi sistematično razvijati glasbeno vzgojo predšolskih otrok in je zanje napisal več kot 400 pesmi – tako besedila kot melodije, ki so izšle v petdesetih knjigah, opremljenih tudi s kasetami in zgoščenkami. Nekaj naslovov najbolj priljubljenih Bitenčevih pesmic za najmlajše: Metuljček Cekinček, Ciciban poje, Kuža pazi in Naša četica koraka.
Za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja je profesor Janez Bitenc leta 1996 dobil nagrado Republike Slovenije, štiri leta pozneje pa Župančičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
—–
Avstrijski skladatelj in dirigent JOHANN STRAUSS mlajši je že z devetnajstimi leti prvič nastopil s svojim ansamblom, po smrti slavnega očeta, prav tako skladatelja, dirigenta in »očeta dunajskega valčka«, pa je z njegovim orkestrom koncertiral po Avstriji, Nemčiji, Poljski in v Združenih državah Amerike. Leta 1863 je postal umetniški vodja in dirigent dunajskih dvornih plesov, vendar se je kmalu posvetil samo komponiranju.
Po vsem svetu je postal znan kot »kralj dunajskega valčka«. Zložil jih je več kot 400 – Na lepi modri Donavi, Zgodbe iz dunajskega gozda in Dunajska kri sodijo med najbolj priljubljene – ter 16 operet, Netopir in Cigan baron na primer. Bil je neprekosljiv mojster prijetnih melodij, raznovrstnih ritmov, izvirne orkestracije in natančne zvočne karakterizacije. Johann Strauss mlajši se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti na Dunaju.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred sto leti se je v Ljubljani rodila pisateljica MARIJA VOJSKOVIČ. Pisala je predvsem črtice in spominsko prozo; snov je zajemala iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja v začetku 20. stoletja. Obravnavala je tudi čas med prvo svetovno vojno in po njej ter v verističnem in blago humornem slogu pisala zgodbe predvsem o pretresljivih usodah žensk. V delu za mladino je Marija Vojskovič zbrala otroške spomine na življenje v ljubljanskem predmestju po drugi svetovni vojni; za to delo je prejela Levstikovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik LAJČI PANDUR. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti. Po vrnitvi v Prekmurje leta 1944 je delal v službi ruske komandanture kot slikar in dekorater, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. Njegovo krajinsko slikarstvo je povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom, ki pa ga je znal odlično pričarati.
—–
JANEZ BITENC je bil pedagog, skladatelj in publicist, predvsem pa izvrsten ustvarjalec glasbe za najmlajše. Leta 1956 je na našem radiu prevzel uredništvo mladinskih glasbenih oddaj in ustanovil radijski otroški in mladinski pevski zbor. Bil je tudi avtor imena in prvi urednik oddaje Četrkov večer domačih pesmi in napevov, najstarejše tedenske glasbene oddaje na Radiu Slovenija. Pozneje je bil predavatelj metodike glasbenega pouka na muzikološkem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani.
Prvi pri nas je začel tudi sistematično razvijati glasbeno vzgojo predšolskih otrok in je zanje napisal več kot 400 pesmi – tako besedila kot melodije, ki so izšle v petdesetih knjigah, opremljenih tudi s kasetami in zgoščenkami. Nekaj naslovov najbolj priljubljenih Bitenčevih pesmic za najmlajše: Metuljček Cekinček, Ciciban poje, Kuža pazi in Naša četica koraka.
Za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja je profesor Janez Bitenc leta 1996 dobil nagrado Republike Slovenije, štiri leta pozneje pa Župančičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
—–
Avstrijski skladatelj in dirigent JOHANN STRAUSS mlajši je že z devetnajstimi leti prvič nastopil s svojim ansamblom, po smrti slavnega očeta, prav tako skladatelja, dirigenta in »očeta dunajskega valčka«, pa je z njegovim orkestrom koncertiral po Avstriji, Nemčiji, Poljski in v Združenih državah Amerike. Leta 1863 je postal umetniški vodja in dirigent dunajskih dvornih plesov, vendar se je kmalu posvetil samo komponiranju.
Po vsem svetu je postal znan kot »kralj dunajskega valčka«. Zložil jih je več kot 400 – Na lepi modri Donavi, Zgodbe iz dunajskega gozda in Dunajska kri sodijo med najbolj priljubljene – ter 16 operet, Netopir in Cigan baron na primer. Bil je neprekosljiv mojster prijetnih melodij, raznovrstnih ritmov, izvirne orkestracije in natančne zvočne karakterizacije. Johann Strauss mlajši se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti na Dunaju.
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov