Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred sto leti se je v Ljubljani rodila pisateljica MARIJA VOJSKOVIČ. Pisala je predvsem črtice in spominsko prozo; snov je zajemala iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja v začetku 20. stoletja. Obravnavala je tudi čas med prvo svetovno vojno in po njej ter v verističnem in blago humornem slogu pisala zgodbe predvsem o pretresljivih usodah žensk. V delu za mladino je Marija Vojskovič zbrala otroške spomine na življenje v ljubljanskem predmestju po drugi svetovni vojni; za to delo je prejela Levstikovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik LAJČI PANDUR. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti. Po vrnitvi v Prekmurje leta 1944 je delal v službi ruske komandanture kot slikar in dekorater, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. Njegovo krajinsko slikarstvo je povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom, ki pa ga je znal odlično pričarati.
—–
JANEZ BITENC je bil pedagog, skladatelj in publicist, predvsem pa izvrsten ustvarjalec glasbe za najmlajše. Leta 1956 je na našem radiu prevzel uredništvo mladinskih glasbenih oddaj in ustanovil radijski otroški in mladinski pevski zbor. Bil je tudi avtor imena in prvi urednik oddaje Četrkov večer domačih pesmi in napevov, najstarejše tedenske glasbene oddaje na Radiu Slovenija. Pozneje je bil predavatelj metodike glasbenega pouka na muzikološkem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani.
Prvi pri nas je začel tudi sistematično razvijati glasbeno vzgojo predšolskih otrok in je zanje napisal več kot 400 pesmi – tako besedila kot melodije, ki so izšle v petdesetih knjigah, opremljenih tudi s kasetami in zgoščenkami. Nekaj naslovov najbolj priljubljenih Bitenčevih pesmic za najmlajše: Metuljček Cekinček, Ciciban poje, Kuža pazi in Naša četica koraka.
Za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja je profesor Janez Bitenc leta 1996 dobil nagrado Republike Slovenije, štiri leta pozneje pa Župančičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
—–
Avstrijski skladatelj in dirigent JOHANN STRAUSS mlajši je že z devetnajstimi leti prvič nastopil s svojim ansamblom, po smrti slavnega očeta, prav tako skladatelja, dirigenta in »očeta dunajskega valčka«, pa je z njegovim orkestrom koncertiral po Avstriji, Nemčiji, Poljski in v Združenih državah Amerike. Leta 1863 je postal umetniški vodja in dirigent dunajskih dvornih plesov, vendar se je kmalu posvetil samo komponiranju.
Po vsem svetu je postal znan kot »kralj dunajskega valčka«. Zložil jih je več kot 400 – Na lepi modri Donavi, Zgodbe iz dunajskega gozda in Dunajska kri sodijo med najbolj priljubljene – ter 16 operet, Netopir in Cigan baron na primer. Bil je neprekosljiv mojster prijetnih melodij, raznovrstnih ritmov, izvirne orkestracije in natančne zvočne karakterizacije. Johann Strauss mlajši se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti na Dunaju.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred sto leti se je v Ljubljani rodila pisateljica MARIJA VOJSKOVIČ. Pisala je predvsem črtice in spominsko prozo; snov je zajemala iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja v začetku 20. stoletja. Obravnavala je tudi čas med prvo svetovno vojno in po njej ter v verističnem in blago humornem slogu pisala zgodbe predvsem o pretresljivih usodah žensk. V delu za mladino je Marija Vojskovič zbrala otroške spomine na življenje v ljubljanskem predmestju po drugi svetovni vojni; za to delo je prejela Levstikovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik LAJČI PANDUR. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti. Po vrnitvi v Prekmurje leta 1944 je delal v službi ruske komandanture kot slikar in dekorater, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. Njegovo krajinsko slikarstvo je povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom, ki pa ga je znal odlično pričarati.
—–
JANEZ BITENC je bil pedagog, skladatelj in publicist, predvsem pa izvrsten ustvarjalec glasbe za najmlajše. Leta 1956 je na našem radiu prevzel uredništvo mladinskih glasbenih oddaj in ustanovil radijski otroški in mladinski pevski zbor. Bil je tudi avtor imena in prvi urednik oddaje Četrkov večer domačih pesmi in napevov, najstarejše tedenske glasbene oddaje na Radiu Slovenija. Pozneje je bil predavatelj metodike glasbenega pouka na muzikološkem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani.
Prvi pri nas je začel tudi sistematično razvijati glasbeno vzgojo predšolskih otrok in je zanje napisal več kot 400 pesmi – tako besedila kot melodije, ki so izšle v petdesetih knjigah, opremljenih tudi s kasetami in zgoščenkami. Nekaj naslovov najbolj priljubljenih Bitenčevih pesmic za najmlajše: Metuljček Cekinček, Ciciban poje, Kuža pazi in Naša četica koraka.
Za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja je profesor Janez Bitenc leta 1996 dobil nagrado Republike Slovenije, štiri leta pozneje pa Župančičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
—–
Avstrijski skladatelj in dirigent JOHANN STRAUSS mlajši je že z devetnajstimi leti prvič nastopil s svojim ansamblom, po smrti slavnega očeta, prav tako skladatelja, dirigenta in »očeta dunajskega valčka«, pa je z njegovim orkestrom koncertiral po Avstriji, Nemčiji, Poljski in v Združenih državah Amerike. Leta 1863 je postal umetniški vodja in dirigent dunajskih dvornih plesov, vendar se je kmalu posvetil samo komponiranju.
Po vsem svetu je postal znan kot »kralj dunajskega valčka«. Zložil jih je več kot 400 – Na lepi modri Donavi, Zgodbe iz dunajskega gozda in Dunajska kri sodijo med najbolj priljubljene – ter 16 operet, Netopir in Cigan baron na primer. Bil je neprekosljiv mojster prijetnih melodij, raznovrstnih ritmov, izvirne orkestracije in natančne zvočne karakterizacije. Johann Strauss mlajši se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti na Dunaju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov